< al-Tabari, muslimanski zgodovinar, zvezki 1–4

al-Tabari je bil zgodnji muslimanski zgodovinar, ki je živel od leta 839 n. št. do letaFebruary 17, 923 A.D. Glede na uvod v Zgodovino al-Tabarija je ta »po splošnem soglasju najpomembnejša splošna zgodovina, ki je bila napisana v islamskem svetu«. Naslov al-Tabarijevega dela je ta’rikh al-rusul wa’l-muluk, kar pomeni zgodovina prerokov in kraljev. Teh 38 zvezkov opisuje dejstva in legende svetovne zgodovine od Adama in Eve do leta 915 n. št.

Prvi štirje zvezki povzemajo veliko stvari, ki jih najdemo v Svetem pismu. Prve štiri zvezke lahko obravnavamo kot enoto, saj se al-Tabari šele v 5. poglavju loti podrobne zgodovine Perzijcev.

O avtorju

Tabari je bil njegov vzdevek, saj je prihajal iz Tabaristana, ki leži v Iranu, južno od Teherana. Čeprav so mu nekateri hanbalitski sunitski muslimani očitali šiitske težnje, za to ni nobene podlage, razen dejstva, da je bil Iranec. Tabarijeva verodostojnost kot zgodovinarja bi bila precej visoka, če ne bi bilo teh prvih treh zvezkov. Zdi se, da se tako zelo osredotoča na dejanske podrobnosti, da si jih, kadar jih ni, brez težav izmišlja ali pa brez kakršnih koli pridržkov ponavlja tisto, kar so si izmislili drugi. Ali res poznamo imena hčera Adama in Eve? Ali res vemo, da je Eva vedno rodila dvojčke? Ali res vemo, da je bila Eva noseča s Kajnom in njegovim dvojčkom, preden je bila izgnana iz raja?

Tabari je že pri sedmih letih znal Koran na pamet. al-Tabari, 1. zvezek, str. 15. Odšel je na romanje. al-Tabari, 1. zvezek, str. 19. Tabari je imel odličen spomin. al-Tabari, 1. zvezek, str. 19

Al-Tabarijev islam

Al-Tabari je bil sunitski musliman iz Irana. Hanbaliti trdijo, da je imel šiitske težnje, vendar na to ne kaže nič razen njegove rojstne dežele. Tabari je bil sprva šafiit. Kasneje je ustanovil lastno šolo. al-Tabari, 1. zvezek, str. 62. Med različnimi šolami je prišlo do nesoglasij. al-Tabari, 1. zvezek, str. 66. Hanbaliti so z nasiljem ustrahovali muslimane, ki so pripadali drugim šolam. al-Tabari, 1. zvezek, str. 71

Tabari je bil poučen o različnih branjih Korana. al-Tabari, zvezek 1, str. 23

Pri al-Tabariju izstopa le ena doktrinarna posebnost. Menil je, da sužnjam ne bi smelo biti dovoljeno imeti lastnega denarja. al-Tabari, zvezek 1, str. 21–22

Tabari je imel kozmološki »dokaz« za obstoj Boga. al-Tabari, zvezek 1, str. 194–195

Prva stvar, ki je bila ustvarjena, je bilo pero za zapisovanje tistega, kar je bilo predestinirano. al-Tabari, zvezek 1, str. 198–201, 218, 219

Al-Tabari in znanost

Al-Tabari je sprejemal podrobnosti od drugih, ne da bi vedno vprašal, kako so to vedeli. Na primer, Tabari je sklenil, da je Bog ustvaril svet v nedeljo, ker so se o tem strinjali zgodnji muslimanski učenjaki. al-Tabari, 1. zvezek, str. 212

Obstaja sedem nebes. al-Tabari, 1. zvezek, str. 213

Zvezde ščitijo pred Satanom. al-Tabari, 1. zvezek, str. 223

Vprašal sem Božjega poslanca [Mohameda]: »Kje [sonce] zahaja?« Odgovoril je: »Zahaja v nebesih in se nato dviga od nebes do nebes, dokler ne doseže najvišjih, sedmih nebes. Nazadnje, ko se znajde pod Prestolom, pade dol in se pokloni, angeli, ki so zanj odgovorni, pa se poklonijo skupaj z njim.« Sonce nato reče: »Moj Gospod, od kod mi zapoveduješ, naj vzidem, od tam, kjer zahajam, ali od tam, kjer vzhajam?« Je nadaljeval. To je (mišljeno z) Božjo besedo: »In sonce: teče na mesto, kjer naj prebiva (ponoči)«, kjer je zadržano pod Prestolom – »To je odredil Vsemogočni in Vsevedni«; s »tem« je mišljen postopek Vsemogočnega Gospoda v Njegovi kraljevski oblasti, Gospoda, ki je »vseveden« o Svojem stvarstvu. Nadaljeval je. Gabriel prinese soncu oblačilo svetlobe iz svetlobe Prestola, v skladu z dolžino dnevnih ur. Poleti je daljše, pozimi krajše, jeseni in spomladi pa srednje dolgo. [pomladna, jesenska in zimska moda!] Nadaljeval je. Sonce si to oblačilo obleče, tako kot si eden izmed vas tukaj obleče svoje oblačilo. Nato je osvobojeno, da se prosto giblje v nebesnem zraku, dokler ne vzide tam, kjer vzide. … Enako pot sledi luna pri svojem vzhodu … Toda Gabriel ji prinese oblačilo iz svetlobe prestola. To je (mišljeno z) Božjo besedo: »Soncu je dal svetlobo, luni pa luč.« al-Tabari, 1. zvezek, str. 231

Mohamed je rekel, da je Bog prvotno ustvaril dve sonci, toda Gabriel je s svojim krilom prekril eno od njiju, s čimer je zmanjšal njeno svetlost in pustil črne madeže, tako da je postala luna. str. 233

Sonce zahaja v blatnem izviru. al-Tabari, 1. zvezek, str. 234, kar je prepričanje muslimanov, ki temelji na suri 18.

Al-Tabari je zagovarjal stališče, da je bil dhul [Zul] Qarnain Aleksander Makedonski. al-Tabari, zvezek 1, str. 37, in da je bil vernik v Boga. al-Tabari, zvezek 2, str. 109. Aleksander je bil v resnici politeistični poganski vladar, ki so ga ljudje kasneje častili kot boga.

Al-Tabari, 1. zvezek, str. 234, omenja tudi, da sonce zahaja v blatnem izviru. Beseda »blatno« je hami’ah, kar pomeni črno glino, vendar je hamiyah podobna beseda, ki lahko pomeni vroče. (Glej opombo 442, str. 234)

Poleg tega sama zemlja stoji na veliki ribi. al-Tabari, zvezek 1, str. 220

Angeli in Satan

Al-Tabari je hitro dopolnil podrobnosti, kjer so manjkale. Na primer, od al-Tabarija lahko izvemo, da je Alah ustvaril Ka’abo, preden je ustvaril preostali svet. Al-Tabari, 1. zvezek, str. 216.

Angeli so opravili romanje 2.000 let pred Adamom. al-Tabari, 1. zvezek, str. 295

Iblis je bil angelski džin (al-Tabari, 1. zvezek, str. 250), ki so ga imenovali tudi »Azazil« (al-Tabari, 1. zvezek, str. 254). Vstopil je v usta kače (al-Tabari, 1. zvezek, str. 275–279).

Adam in Eva

Ljudi ni neposredno ustvaril Alah, temveč angel smrti. al-Tabari, zvezek 1, str. 256

Eva je bila ustvarjena iz Adamovega rebra. al-Tabari, zvezek 1, str. 273. Eva je bila prvotno pametna, Alah pa jo je [ne pa Adama] po padcu Adama in Eve naredil neumno. al-Tabari, zvezek 1, str. 280, 281. Tudi Eva je imela tančico. al-Tabari, zvezek 1, str. 294

Adam ni ubogal Boga. al-Tabari, 1. zvezek, str. 275. Adam je soodgovoren za vsako dušo, ki je bila nepravično ubita. al-Tabari, 1. zvezek, str. 315

Adam je bil prerok. al-Tabari, 1. zvezek, str. 303

Tudi Adam se je odpravil na romanje v Meko. al-Tabari, zvezek 1, str. 295

Adam se je z glavo dotaknil nebes, zato je postal plešast. al-Tabari, 1. zvezek, str. 297

Po Adamu in Evi

Vsi vsak dan grešijo. al-Tabari, zvezek 3, str. 147

Omenjanje dežele Nudh [Nod] al-Tabari, zvezek 1, str. 295

Kain (Qabil) je ubil svojega brata Abela (Habila). al-Tabari, zvezek 1, str. 307

Nekateri pravijo, da je Kain ubil Abela zaradi ženske. Poročila sta se s svojima sestrama. al-Tabari, zvezek 1, str. 308

Al-Tabari je trdil, da pozna imena Adamovih hčera. al-Tabari, zvezek 1, str. 317

Črni kamen je bil prvotno bel dragulj, a je postal črn, ker ga je pred prihodom islama dotaknilo toliko žensk med menstruacijo. al-Tabari, zvezek 1, str. 303

Enoch je izvajal džihad. al-Tabari, 1. zvezek, str. 346

Noetova barka

Noetova ladja al-Tabari, 1. zvezek, str. 348

Noe je imel na ladji 10 ljudi. Imel je četrtega sina, Yamija, ki mu ni verjel in ni vstopil na ladjo. al-Tabari, zvezek 1, str. 360

Tudi Satan je moral vstopiti v barko, da bi preživel. Vstopil je tako, da je prevaral Noeta. al-Tabari, 1. zvezek, str. 360

Noe je postal musliman. al-Tabari, 1. zvezek, str. 360

Noetovi otroci so postali muslimani. al-Tabari, zvezek 2, str. 12

Eden od razlogov, zakaj so ljudje zgradili Babilonski stolp, je bil, da jih poplava ne bi ponovno doletela. al-Tabari, zvezek 2, str. 27

Med Noetom in Abrahamom ni bilo nobenih Allahovih poslanikov [prerokov], razen Huda [k ljudstvu Ad] in Saliha [k ljudstvu Thamud]. al-Tabari, zvezek 2, str. 50

Abraham

Abram je rekel, da sta zvezda in luna njegova gospoda. Kasneje pa je spremenil mnenje. al-Tabari, 2. zvezek, str. 51

Zvezda, za katero je Abram rekel, da je njegov gospodar, je bil Jupiter. al-Tabari, zvezek 2, str. 54

Judovska apokrifna zgodba o Abrahamu pravi, da je največji idol razbil manjše. al-Tabari, zvezek 2, str. 56

Kurd je bil tisti, ki je ljudem svetoval, naj Abrahama sežgejo na grmadi. al-Tabari, zvezek 2, str. 58

Faraon je bil navdušen nad Saro, Abram pa je faraonu lagal, da je njegova sestra. al-Tabari, zvezek 2, str. 62

Abram je povedal le tri laži. al-Tabari, zvezek 2, str. 63

Sara je Hagar opravila žensko obrezovanje. al-Tabari, zvezek 2, str. 72

V Sodomi je živelo štiri milijone ljudi. al-Tabari, zvezek 2, str. 124

Nimrod je Abrama zaprl za sedem let. al-Tabari, zvezek 2, str. 128

Bog je na čudežen način spremenil Abrahamov jezik iz sirščine v hebrejščino. al-Tabari, 2. zvezek, str. 128

Čeprav Koran ne navaja, katerega sina je Abraham skoraj žrtvoval, Tabari navaja, da po mnenju 16 avtoritet gre za Izaka, po mnenju 23 avtoritet pa za Izmaela, sam pa [precej objektivno] navaja argumente za obe možnosti. al-Tabari, zvezek 2, str. 82–97

Izak [ne Izmael] je bil star sedem let, ko so ga skoraj žrtvovali. al-Tabari, zvezek 2, str. 68

V Koranu ni nikjer navedeno, da je žrtvovanje potekalo 10. dne, ki obeležuje spomin na Abrahama in njegovega sina. al-Tabari, zvezek 2, str. 96, opomba 241

Izak je bil Abrahamov sin, ki je bil skoraj žrtvovan. al-Tabari, zvezek 2, str. 175

Mojzes in izhod

Al-Khidr v suri 18:60–62 je zelo podoben judovski pripovedi: R. Joshua bin Levi in čudna dejanja Elija v delu Williama M. Brinnerja (prevajalec) po Nissimu bin Jacobu bin Shahinu, Elegantna kompozicija o olajšanju po stiski, Yale Judaica Series, zvezek 20, 1977. Olajšava II, 13–16; J. Obermann, »Dve zgodbi o Eliju v judovsko-arabski tradiciji«. Hebrew Union College Annual 23, št. 1 (1950–1951), str. 387–404. al-Tabari, zvezek 2, str. 387–404, opomba 493.

Egipt je zapustilo 620.000 izraelskih moških. al-Tabari, zvezek 3, str. 63

Al-Samiri pomeni Samaritanec (opomba). Opomba navaja, da al-Tabari v svojem Tafsirju [komentarju] piše, da je bil al-Samari pomemben Izraelec, s katerim je Mojzes Izraelcem prepovedal stike, in da so se zato Izraelci ločili od Samaritanov. al-Tabari, zvezek 3, str. 72.

Jud po imenu Sami [Samaritanec?] al-Tabari, zvezek 4, str. 77

Bog je Izraelcem dal veliko zapovedi, vendar je 6/7 od njih odvzel in pustil le tiste, ki so jih prejeli. al-Tabari, zvezek 3, str. 78

David in Salomon

Kralj David se je poročil z Urijevo ženo, medtem ko je bil Urija še živ. Grešil je, ko je poslal Urijo v smrt. Bili sta dva angela [ne Natan], ki sta Davidu povedala zgodbo o dveh moških in majhni ovčki. al-Tabari, zvezek 3, str. 145, 148–149

Roke kralja Davida so bile omadeževane s krvjo. al-Tabari, zvezek 3, str. 151

Salomon je bil vojskovodja. al-Tabari, zvezek 3, str. 153

Satan je prevzel Salomonovo podobo, da bi ukradel Salomonov pečatni prstan. Salomon ga ni prepoznal in je izgubil svojo oblast, dokler ga Satan ni vrgel v morje, ga je pogoltnila riba, ga je ulovil ribič in ga je Salomon dobil nazaj. al-Tabari, zvezek 3, str. 169

Druge stvari v časih Stare zaveze

Job je bil prerok. al-Tabari, zvezek 2, str. 143. Domnevno mu je bilo ukazano, naj pretepe svojo ženo. al-Tabari, zvezek 2, str. 140

Ko so Jožefa izpustili, je prevzel Potifarjevo mesto; Potifar je umrl, Jožef pa se je poročil s Potifarjevo ženo, ki ga je prej neupravičeno obtožila. al-Tabari, zvezek 2, str. 166

Izraelci so po navedbah al-Tabarija, zvezek 3, str. 97, domnevno posilili kanaanske ženske

Dobri izraelski kralj Asa je ženskam ukazal, naj se zakrivajo v raztrganih oblačilih. al-Tabari, zvezek 4, str. 25

Vojska Zerahja, Indijca [Etiopca], je štela 1,1 milijona vojakov. al-Tabari, zvezek 4, str. 28

Al-Tabari je zamešal dva Zaharija – al-Tabari, zvezek 4, str. 37

Jona se je uprl Gospodu (al-Tabari, zvezek 4, str. 161)

Jonova kit je plavala po reki Evfrat navzgor, dokler ni prišla do Ninive. al-Tabari, zvezek 4, str. 161

Sennacheribova vojska je bila na čudežen način uničena – al-Tabari, zvezek 4, str. 38

Dobri kralj Jošija – al-Tabari, zvezek 4, str. 40

Prerok Jeremija, al-Tabari, zvezek 4, str. 44

Jeremija je spal 70 let – al-Tabari, zvezek 4, str. 45

Speči in osel v Koranu – al-Tabari, zvezek 4, str. 46

Belšazarjeva norost, al-Tabari, zvezek 4, str. 49

Estera in Mordohaj, al-Tabari, zvezek 4, str. 50–51

Judje so Ezro šteli za Božjega sina al-Tabari, zvezek 4, str. 65

Janez Krstnik

Anakronizem: Antioh, kralj Babilona, je zaradi umora Janeza Krstnika pobil veliko Judov. al-Tabari, zvezek 4, str. 97

Tudi muslimani se strinjajo, da je bil Janez Krstnik umorjen (al-Tabari, 4. zvezek, str. 97)

Janez Krstnik in Nebukadnezar (anahronizem) al-Tabari, zvezek 4, str. 54

Poročalo se je, da so Rimljani pomagali Nebukadnezarju uničiti jeruzalemski tempelj, ker so Izraelci ubili Janeza Krstnika (al-Tabari, zvezek 4, str. 106). Vendar je poročilo, da je Nebukadnezar uničil tempelj, ker so Izraelci ubili Janeza Krstnika, napačno (al-Tabari, zvezek 4, str. 107)

Jezus

Navaja rodovnik tako Marije kot Jožefa. Rodovnika sta enaka vse do Jorama in Uzija / Ahazija. al-Tabari, zvezek 4, str. 103.

Angel Gabriel se je Mariji prikazal kot privlačen moški. Dihnil je na odprtino njenega oblačila in tako je Marija zanosila. al-Tabari, zvezek 4, str. 112–113

Marijo so obdajali angeli, zato Iblis [Satan] ni mogel dotakniti Jezusa, kot je dotaknil vse ostale. al-Tabari, zvezek 4, str. 115

Zvezda ob Jezusovem rojstvu. Tisto noč se je odpravila skupina ljudi, ki so razpravljali o znamenjih Mesija, kot je navedeno v knjigi Daniela. al-Tabari, zvezek 4, str. 116

Križali so le podobo Jezusa. al-Tabari, zvezek 4, str. 122

Po besedah Ibn Humayda – Ibn Ishaqa, neoporečnega avtoriteta – Wahba bin Munabbiha al-Yamanija: »Bog je Jezusu, sinu Marije, dovolil, da umre ob treh popoldne; nato ga je vzel k sebi.« al-Tabari, zvezek 4, str. 112

Opombe

al-Tabari je napisal izčrpno zgodovinsko delo, ne pa verskega besedila z zbirko hadisov. Vendar pa se zgodovinsko gradivo precej prekriva tako s hadisi kot z Biblijo. Nihče, niti musliman niti nemusliman, ne trdi, da je bil al-Tabari popolnoma pravilen, vendar se ga na splošno šteje za zanesljivega zgodovinarja; poleg tega njegova dela običajno potrjujejo tudi drugi viri. Včasih je poskušal ugotoviti točnost svojih virov, v nekaterih primerih pa je namerno navajal nasprotujoče si vire, enega za drugim, da bi bralca opozoril na razhajanje mnenj o določeni temi.

Kljub temu je bil včasih preveč nekritičen pri sprejemanju tega, kar je navajal vir. Čeprav al-Tabari ni našel nobenih nasprotujočih si virov, kako bi sploh poznali imena Adamovih hčera, če jih Bog ne bi razkril? Ljudje na splošno, ne le al-Tabari, imajo »težnjo po gotovosti«, ki se, kadar obstajajo vrzeli v informacijah, kaže v želji, da te vrzeli zapolnijo s kakršnimi koli informacijami, ki jih imajo na voljo, ne da bi se vprašali, kako prepričani so o točnosti teh informacij. Včasih je najboljši odgovor, ki ga lahko damo, »te informacije nimamo«.

al-Tabari je pomemben iz treh razlogov. Prvič, podal je zelo podrobno zgodovino, ki je na splošno precej zanesljiva za obdobje tik pred njegovim življenjem. Drugič, celo al-Tabarijeve napake, zlasti glede zgodnejše zgodovine, še vedno odražajo to, kar so takrat mislili mnogi muslimani. Njegova zgodovina nam ponuja širok vpogled v izvrševanje islama v času Mohameda in kmalu zatem. Tretjič, mnogi muslimani so takrat menili določene stvari prav zaradi vpliva al-Tabarijeve zgodovine.

Viri

Zgodovina al-Tabarija: Komentirani prevod. Ehsan Yar-Shater, glavni urednik. State University of New York Press 1989–.

Za več informacij pišite na www.MuslimHope.com