Danes najbolj priljubljen sufijski pisatelj je Rumi. Mohammed ben Mohammed bin Husain al-Balkhi je dobil vzdevek Maulana Jalal-uddin Rumi po mestu Rum v Turčiji. Rodil se je leta 1207 v Balkhu v Afganistanu. Njegova družina se je preselila v Rum v Turčiji, da bi pobegnila pred mongolskimi hordami. Tam je odraščal, dobil ime »Rumi« in umrl leta 1273 n. št. Rumi je uvedel »derviško vrtenje«. Tudi po tolikih letih je danes najbolj znan in najbolj bran sufijski avtor.
Poudariti je treba, da se Rumijevo učenje zelo razlikuje od običajnega sunitskega in šiitskega islama. Reči, da so njegova dela nenavadna, je še premalo. Tukaj je majhen izsek iz njegove domiselnosti, strasti, grdosti in grobosti v njegovem pisanju.
»Nekdo je nekoč vprašal velikega šeika, kaj je sufizem. ›Občutek veselja, ko pride nenadno razočaranje.‹« (The Essential Rumi, str. 171)
Spolna in neprimerna učenja
V knjigi The Essential Rumi, str. 283, piše, da je slog sufijskega pesnika Sanaija naredil vtis na Rumija. Sanai je dejal, da so neprimerne šale lahko poučne.
Rumijeva knjiga »Mathnawi 5:2831–4034« pripoveduje dolgo in nespodobno zgodbo o egiptovskem kalifu (kralju), ki je poslal večtisočno vojsko, da oblega Mosul, vse zaradi fizično privlačne priležnice. Kralj Mosula jo na koncu izroči z besedami: »Idol pripada idolopoključniku.« Zmagoviti poveljnik jo zagleda in ga prevzame poželenje. Odtrga ji hlače, a ravno ko se namerava z njo spati, med konji zasliši rjovenje črnega leva. Gol z mečem v roki odteče, ubije leva, nato pa se vrne, da bi se z žensko spustil v spolni odnos. Ko se nazadnje vrneta k egiptovskemu kalifu, se ta noro zaljubi v dekle, a ko se namerava z njo spati, se oglasi nežen glas od Boga in izgubi poželenje. Dekle se mu glasno zasmeje, ko pa se razjezi, mu pove o sebi in kapitanu. Kalif jo nazadnje prepusti kapitanu. »To je moškost preroka. Kalif je bil spolno impotenten, a njegova moškost je bila najmočnejša.« (The Essential Rumi, str. 54–61)
Ljubosumna žena je svojo privlačno služabnico poslala domov po srebrno umivalno posodo. Kasneje se je žena zavedla, kaj je storila, in tudi sama odhitela domov. Služabnica je hitro odhitela domov, da bi se končno zapletla v afero z ženinim možem. Žena pa je odhitela domov iz ljubosumja. »Služabnica je tekla iz ljubezni. Žena pa je tekla iz strahu in ljubosumja. To je velika razlika. Mistik leti od trenutka do trenutka. Strahopetni asket se vleče od meseca do meseca.« (The Essential Rumi, str. 178–179. V tej priliki je služkinja dobra mistikinja, žena strahopetna asketka, mož pa Bog. Nadaljuje se z vsemi (za odrasle) podrobnostmi o tem, kako je žena ujela oba tik po dejanju. Ne pozabite, to naj bi bilo poučevanje, ki vas vodi k Bogu. (The Essential Rumi, str. 178–180, v Mathnawi 5:2163–2204, 2210.)
Očitno je najbolj gnusna zgodba v Rumijevem delu tista o služkinji, ki je osla »naučila opravljati moške storitve«. Izrezala je del buče, da bi ga uporabila, saj je bila oslova anatomija večja. Njena gospodarica je to enkrat skrivaj videla in se odločila, da bo to poskusila sama. Ni pa vedela za rob buče , zato ji je osel prebodel črevesje in je umrla. Bistvo je, da naj bi se je spominjali kot simbol nemerjenosti in ohranjali ravnovesje, verjetno tako, kot ga je ohranjala služabnica. Zdi se torej, da je služabnica, ki je imela spolni odnos z živaljo ob pomoči buče, za sufije sijajen primer, kako živeti življenje v zmernosti.
Če ste nemusliman, ki vas ta ponižujoča analogija o Alahu popolnoma šokira, se zavedajte, da bi bila večina sunitskih in šiitskih muslimanov enako šokirana.
Ta groba zgodba o Bogu v sufizmu je v Mathnawi 5:1333–1405 in jo lahko preberete (seveda, če jo res želite prebrati) v knjigi The Essential Rumi, str. 181–182.
Tudi med sufiji so lahko hinavci. Podobni so človeku, ki sliši volka, kako izpušča plin, ko ga ponoči ubije nekdo drug, in prisega, da je bil to njegov osel, ker ve, kako njegov osel izpušča plin. (The Essential Rumi, str. 213, Mathnawi 3:650–702)
Iskanje je samo po sebi edini cilj
Domnevno je derviš Šams srečal Rumija in ga vprašal, kdo je večji: sufi Bestami, ki je rekel: »Kako velika je moja slava«, ali Mohamed, ki je priznal: »Ne poznamo Te, kakor bi Te morali poznati.« Nazadnje je Rumij rekel, da je bil Mohamed, ker je Bestami le enkrat srknil božanskega, za Mohameda pa se je pot vedno razkrivala. (iz knjige The Essential Rumi, str. xi–xii)
»Nekega dne sufi zagleda prazen vreč za hrano, ki visi na žeblju. Začne si trgati srajco in vzklikati: »Hrana za tisto, kar hrane ne potrebuje! Zdravilo za lakoto!« Njegovo gorenje se stopnjuje in drugi se mu pridružijo, kričijo in stokajo v ognju ljubezni. Nekdo, ki je šel mimo, reče: ‚To je le prazna vreča.' Sufi odvrne: ‚Pojdi. Ti hočeš tisto, česar mi ne hočemo. Ti nisi ljubitelj. Hrana ljubitelja je ljubezen do kruha, ne kruh sam. Le tisti, ki resnično ljubi, ljubi obstoj.'“ (Mathnawi 3:3014–3030, vzeto iz knjige The Essential Rumi, str. 29)
»Ni boljše ljubezni kot ljubezni brez predmeta, ni bolj zadovoljujočega dela kot dela brez namena.« (Furuzanfarjeva izdaja Kulliyat-e Shams #152, vzeto iz knjige The Essential Rumi, str. 279)
Romanje
»Učenka Jalala je predlagala, naj [sama] odide na romanje v Meko. Menila je, da je to dobra ideja, a je najprej šla vprašati svojega mojstra. Rekel je, da je to dobro. Ko jemidnight molil, je padel v ekstazo in jo prosil, naj se mu pridruži na strehi. Opazovala sta sveti črni kamen iz Meke, ki se je vrtel v zraku. Takrat je spoznala, da je Jalal njena Meka in da ji ni treba iti nikamor drugam.« (iz knjige Rumi v objemu ljubljenega, str. 193–194)
Strast pri Rumiju
»Način, kako se ljubiš, je način, na katerega bo Bog z teboj.
Tako sta se ta dva izgubila v svoji spolni transi. Ni ju več zanimalo niti praznovanje niti vino. Njihove oči so bile zaprte kot popolnoma ujemajoče se kaligrafske črte. Kralj je šel iskat učenjaka, in ko ju je tam v objemu zagledal, je pripomnil: »No, kot se pravi: ›Dober kralj mora svojim podanikom strežiti s svoje lastne mize!‹ Obstaja radost, vinska svoboda, ki razblini um in obnovi duha, …« (Mathnawi 6:3914–3979, vzeto iz knjige The Essential Rumi, str. 185)
Bolečina
»Obstaja žival, imenovana ushghur, jež. Če ga udariš s palico, razširi bodice in postane večji. Duša je jež, ki jo udarci s palico okrepijo.« (Mathnawi 4:74–109, iz knjige The Essential Rumi, str. 176)
Vino
»Ne žaluj. Vse, kar izgubiš, se vrne v drugi obliki. Otrok, ki je odstavljen od materinega mleka, zdaj pije mešanico vina in medu.« (Furuzanfarjeva izdaja Kulliyat-e Shams št. 1937, iz knjige The Essential Rumi, str. 272)
»Ne podaj mi še enega kozarca vina. Nalij mi ga v usta. Izgubil sem pot do svojih ust.« (The Essential Rumi, str. 6)
»Vino, ki ga resnično pijemo, je naša lastna kri. Naša telesa fermentirajo v teh sodih. Za kozarec tega damo vse. Za požirek damo svoj um.« (The Essential Rumi, str. 6)
»Bog nam je dal temno vino, tako močno, da ob njegovem pitju zapustimo oba sveta. Bog je v obliki hašiša vložil moč, ki tistega, ki ga okusi, osvobodi samozavesti.« (The Essential Rumi, str. 6)
»Obstajajo tisoče vin, ki lahko prevzamejo naš um. Ne mislite, da so vsa ekstaza enaka!« (Mathnawi 4:2683–2696, vzeto iz knjige Essential Rumi, str. 6)
»Poslušajte pesnika Sanaja, ki je živel v samoti: ›Ne tavaj po cesti v svoji ekstazi. Spi v gostilni.‹ Ko se pijanec izgubi na ulici, se mu otroci posmehujejo… Otroci mu sledijo, ne da bi poznali okus vina ali vedeli, kako se počuti v pijanosti. Vsi ljudje na tem svetu so otroci, razen redkih izjem. Nihče ni odrasel, razen tistih, ki so osvobojeni želja.« (Mathnawi 1:3426–3454, vzeto iz knjige The Essential Rumi, str. 4. Glej tudi Nicholson, zvezek 1, str. 186)
Norost
»Zame ni več vina! Prekoračil sem užitek v gostem rdečem in prozornem belem. Žejen sem lastne krvi, ko se ta pomika v polje dejanj. Vzemite najostrejše rezilo, kar ga imate, in udarite, dokler se glava ne bo vrtela okoli telesa. Naredite tako goro lobanj. Razrežite me na kose. Ne ustavite se pri ustih! Ne poslušaj ničesar, kar pravim. Moram vstopiti v središče ognja. Ogenj je moj otrok, a moram biti požrt in postati ogenj.« (Kulliyat-e Shams 1304, vzeto iz Essential Rumi, str. 63) Tudi Mohamed je veliko govoril o ognju, a je rekel, da se je treba ognju izogibati.
»Živel sem na robu norosti, želel sem vedeti razloge, trkal sem na vrata. Odprla so se. Trkal sem od znotraj!« (Furuzanfarjeva izdaja Kulliyat-e Shams št. 1249, vzeto iz knjige The Essential Rumi, str. 281)
»V klavnici ljubezni ubijajo le najboljše, nobenega šibkega ali pohabljenega. Ne beži pred tem umiranjem. Kdor ni ubit zaradi ljubezni, je mrtvo meso.« (Furuzanfarjeva izdaja Kulliyat-e Shams št. 543, iz knjige The Essential Rumi, str. 270)
Uničenje
»Hallaj je rekel: »Jaz sem Bog,« in to tudi uresničil.« (Mathnawi 6:2019–2190, iz knjige The Essential Rumi, str. 219)
Judje in kristjani
»Vstopim v muslimansko mošejo, judovsko sinagogo in krščansko cerkev ter vidim en sam oltar.« (The Essential Rumi, str. 246)
Posmrtno življenje
»Od kod sem prišel in kaj naj bi počel? Niti najmanjše pojma nimam. Moja duša je od drugod, tega sem prepričan, in nameravam se tam tudi vrniti.« (Antologija Safa, iz knjige The Essential Rumi, str. 2)
Denar in delo
»Žitnica« je Rumijeva zgodba o sufiju, ki je na svojem oslu potoval po svetu. Nekoč je bival pri skupnosti sufijev in svojega osla pustil pri služabniku. Ostali sufiji so v njegovo čast priredili veliko praznovanje. Bil je srečen, dokler ni prišel čas odhoda in izvedel, da so praznovanje plačali s prodajo njegovega osla. Rekel je, da je le posnemal njihovo veselje. Da bi resnično doživel njihovo veselje, bi moral ostati z njimi kot prijatelj. (Mathnawi 2:156–193, vzeto iz knjige The Essential Rumi, str. 250–251)
»Mistikom je lenoba v krvi. Zanašajo se nanjo, ker neprestano vidijo, kako Bog deluje povsod okoli njih. Žetev se kar naprej obira, pa vendar sploh niso orali!« (Mathnawi 6:4876–4916, iz knjige The Essential Rumi, str. 30)
V nasprotju s tem...
Božja beseda ni tako redka, da bi se morali spustiti na to raven, da bi poskušali nekaj najti. Vse skozi zapisano zgodovino je bila prisotna v Svetem pismu.
(nadaljevanje sledi)
Viri
Arberry, A.J. The Mystical Poems of Rumi. University of Chicago Press. 1968.
Barks, Coleman (urednik), The Essential Rumi. Castle Books 1995. Barks je večino svojega gradiva črpal iz treh izdaj Mathnawi: prevodov Johna Moynea, A.J. Arberyja in Reynolda Nicholsona.
Gowan, James G. Kjer se srečata dva oceana. Element 1992.
Hadland, David F. Perzijski mistiki: Jalalu-d-din Rumi. (Založba Sh. Muhammad Ashraf).
Moyne, John in Coleman Barks. Unseen Rain: Quatrains of Rumi. Shambhala. 1986.
Nicholson, Reynold A. (prevajalec) Rumi: pesnik in mistik. George Allen & Unwin. 1950.
Nicholson, Reynold A. (ur.) Mathnawi Džalal ad-Dina Rumija (prevod). E.J.W. Gibb Memorial Trust, 1926, Biddles Ltd. Ponatis 2001.
Če ni drugače navedeno, se sklici v delu »Mathnawi« nanašajo na izdajo Reynolda Nicholsona. Luzac, 1925–1940.
Shiva, Shahram Hush Don’t Say Anything to God: Passionate Poems of Rumi. Jain Publishing. 2001.
Star, Jonathan (prevajalec) Rumi v objemu ljubljene. Putnam 1937.
Star, Jonathan in Shahram Shiva. A Garden Beyond Paradise. Bantam Books. 1992.
Za več člankov obiščite www.MuslimHope.com.
Bog vas blagoslovi.