< Ponaredek Barnabovega evangelija

Različica iz septembra 2010

Predstavljajte si, da bi nekdo trdil, da je v muslimanskem Koranu našel novo suro. Vendar najzgodnejši izvod ne bi bil v arabščini niti v katerem od jezikov Svetega pisma, ampak v italijanščini iz srednjega veka. Predstavljajte si, da bi bile v suri navedene stvari, ki bi bile v nasprotju s preostalim delom Korana in tudi s Svetim pismom. Predstavljajte si, da bi vsebovala tudi zgodovinske napake in namigovala, da so ljudje v Mohamedu živeli enako kot Evropejci v srednjem veku.

Najmanj, kar bi lahko rekli, je, da bi imeli nekaj vprašanj! Kakšni so dokazi (če sploh obstajajo) o pristnosti in verigi prenosa, zakaj je ne bi zavrnili, tako kot se zavračajo drugi zgodovinsko pozni izmišljeni hadisi in druga domnevna Mohameda pisma?

V nadaljevanju tega članka so navedeni natančni razlogi, zakaj bi se vsi ortodoksni muslimani in kristjani morali strinjati, da je Barnabovo evangelij srednjeveška ponaredba.

Osnovni podatki

Barnabovo evangelij je znan le v italijanščini, noben antični pisec pa se nanj ni nikoli skliceval. Omenja stvari, ki so se začele uporabljati šele stoletja kasneje. Poleg tega so v Granadi našli tudi druge ponaredke evangelijev, napisane v arabščini. Odkrili so jih po letu 1588, ponarejevalci pa so bili Mavri. Čeprav je en muslimanski pisec, Ata ur-Raham, to zamenjal z drugim delom, imenovanim Pismo/Epistola Barnaba, razen imena ni nobene podobnosti.

V nasprotju s Svetim pismom in Koranom

Jezus ni Mesija. poglavje 83, str. 181; poglavje 97, str. 223; poglavje 42, str. 97 (Jezus je imenovan Mesija/Kristus v surah 5:75;5:17 (2x),3:45 ; 4:157, 171, 172,9:30 )
Mesija je Mohamed. poglavje 97, str. 225–227
Besede preroka so namenjene le ljudem, h katerim so bile poslane. poglavje 43, str. 101 (Sura 4:150–151 pravi, da se ne sme deliti med poslanci)
Izmael je bil prednik Mesija. poglavje 190, str. 425; poglavje 191, str. 407; poglavje 208, str. 459; poglavje 43, str. 103
Bog je vse stvari ustvaril za Mesija. poglavje 191, str. 427
Bog je vse ustvaril za Mohameda, poglavje 39, str. 91: »[Mohamed] bo moj poslanec, za katerega sem ustvaril vse stvari; ki bo ob svojem prihodu prinesel svetlobo svetu; čigar duša je bila postavljena v nebeški sijaj šestdeset tisoč let preden sem karkoli ustvaril.«
»Božji poslanec [Mohamed] bo odgovoril: ‚O Gospod, spominjam se, da si, ko si me ustvaril, rekel, da si iz ljubezni do mene hotel ustvariti svet in raj ter angele in ljudi, da bi te slavili prek mene, tvojega služabnika.« poglavje 55, str. 131. Tudi poglavje 56, str. 133
Brez vere v Mohameda nihče ne bo rešen. (Večina muslimanov ne verjame, da bi morali imeti rešilno vero v Mohameda.) poglavje 192, str. 429

Nekatere druge razlike v primerjavi s Svetim pismom

Jezus je glas v puščavi. poglavje 42, str. 97
Angeli so za Jezusa »odvalili« vojake. poglavje 153, str. 355
Mohamed prihaja. Poglavje 44, str. 105

Nekatere druge razlike v primerjavi s Koranom

Tudi ta nasprotja s Koranom ali nenavadna učenja, ki jih v Koranu ni, bi lahko povzročila, da bi se muslimani zadržali pri sprejemanju tega »evangelija«.

Verni muslimani, ki nimajo dobrih del, bodo 70.000 let v peklu. poglavje 137, str. 319

Mohamed bo šel v pekel in bo prestrašen, ko bo videl kaznovanje drugih. poglavje 135, str. 315

Marija je rodila Jezusa brez bolečin. poglavje 3, str. 9

Nezakonito je sovražiti karkoli razen greha. poglavje 86, str. 199

Bog je oče. poglavje 133, str. 307

Bog je naš Oče. (– vendar nima sinov) poglavje 17, str. 31, 33

V nebesih ne bo zavisti. poglavje 177, str. 401

Jezus bo na enak način zaspal [umrl] in se kmalu prebudil. Poglavje 193

»Ne jokaj, kajti Lazar spi, in prišel sem, da ga zbudim.« Farizeji so med seboj rekli: »O, če bi le ti tako spal!« Tedaj je Jezus rekel: »Moja ura še ni prišla; toda ko bo prišla, bom spal na enak način in bom kmalu prebudil.« Nato je Jezus spet rekel: »Odstranite kamen s groba.« Marta je rekla: »Gospod, smrdijo, saj je mrtev že štiri dni.« Jezus je rekel: »Zakaj sem potem prišel sem, Marta? Ali ne verjameš vame, da ga bom prebudil?«

Splošne napake – Plovba v notranjska mesta

Te napake kažejo, da je avtor vedel zelo malo o geografiji in zgodovini Palestine.

Jezus je odšel k Galilejskemu morju in se vkrcal na ladjo ter odplul v svoje mesto Nazaret. poglavje 20, str. 41 (Nazaret leži v notranjosti.)
Rimljani so trdili, da so bili idole vsemogočni. poglavje 152, str. 353
Kanaanci so prezirali farizeje. poglavje 144, str. 335
Farizeji v Jezusovem času so bili v svojem asketizmu zelo nenavadni. poglavje 145, str. 337–339
Zanimivosti o farizejih. poglavje 143, str. 343–345
Rim ima 28.000 bogov. poglavje 152, str. 353
Rimski senat je odredil, da nihče ne sme imenovati Jezusa Bogom ali Božjim sinom. poglavje 98, str. 227, niti govoriti o Jezusu. poglavje 157, str. 367
Odlok rimskega senata. poglavje 210, str. 461
Ljudje, ki so pridigali o pokori, so bili imenovani Nazarejci (po Jezusu). poglavje 194, str. 433
Judas se je nasmehnil, ko so ga učenci zamenjali za Jezusa. poglavje 216, str. 471
Izrael pravi, da je bil Jezus Bog ali Božji Sin. poglavje 138, str. 321
Barnaba je bil eden od Jezusovih učencev. poglavje 83, str. 191, poglavje 88, str. 205, poglavje 19, str. 39, poglavje 72, str. 167
V Jezusovem času je v Izraelu vladala velika lakota. poglavje 138, str. 321
Bog je Jezusu naložil hude posledice, ker so ga drugi imenovali Bog. poglavje 112, str. 257
Gore (množina) Samarije. poglavje 81, str. 189

Zgodovinski anakronizmi

Zgodovinske nepravilnosti se nanašajo na evropske pojave iz srednjega veka, ki v Jezusovem času niso ustrezali.

Kovanci v poglavju 54 (zlati denar, razdeljen na šestdeset minutijev) so bili španski.
Abrahamov oče je trdil, da obstaja neskončno število bogov. (Sumeri niso poznali pojma neskončnosti) poglavje 26, str. 57
»Ko je hrana drsela [Adamu] po grlu, se je spomnil Božjih besed; zato je, ker je hotel ustaviti hrano, vtaknil roko v grlo, kjer ima vsak človek znamenje.« (Izraz »Adamovo jabolko« je najprej nastal v srednjeveški Evropi) poglavje 40, str. 93
Pilat je bil guverner, ko se je rodil Jezus. poglavje 3, str. 7
Judje so učili, naj se posti, dajejo miloščino, molijo in odhajajo na romanje. poglavje 89, str. 207
Jubilej je zdaj vsakih 100 let. poglavje 83, str. 191–193
Kraljevi baroni. poglavje 131, str. 301
Želite konje, kot jih imajo vitezi. poglavje 69, str. 159
Breme republike. poglavje 69, str. 161
Dvorjani. poglavje 133, str. 307
Po večerni molitvi. poglavje 131, str. 299
Vrh, kjer so nekoč pridigali pisarji. poglavje 127, str. 291, poglavje 129, str. 297, poglavje 12, str. 19
Izgubljeni sin, nove nogavice. poglavje 147, str. 241
Bog ni sestavljen. poglavje 161, str. 377
Človek je sestavljen. poglavje 168, str. 389
Lazar in njegovi dve sestri sta bila lastnika v drugih mestih, v Magdali in Betaniji, prav tako kot v srednjem veku! poglavje 194, str. 433
Jezus (v resnici Juda) je bil oblečen kot žongler. poglavje 217, str. 475
Fistula (medicinski izraz, ki se je šele v srednjem veku začel uporabljati za drenažno odprtino v telesu) poglavje 120, str. 275
Jezus pri 12 letih ni znal brati. poglavje 9, str. 15
Opravite pokoro. poglavje 121, str. 277
Jezus se je molil v združenju z Božjim glasnikom in slišal Mohamedov glas. poglavje 84, str. 195

Te »več kot le nekaj« napak dokazujejo, da je bila knjiga napisana v srednjem veku v Evropi.

Namigi o tem, kdo je napisal to ponaredbo

Italijanski tiskar Arrivabene je leta 1547 izdal prvi italijanski prevod Korana. Avtor Evangelija po Barnabu ni bil dobro seznanjen niti z biblično zgodovino niti z ortodoksno muslimansko teologijo, vendar je očitno (ali ona) zelo dobro poznal evropske srednjeveške običaje. Italijanščina v » « Evangeliju po Barnabu je vsebovala značilnosti tako beneškega kot toskanskega narečja. Latinski zapis kaže vpliv latinske Vulgate. Opazni so tudi vplivi iz Dantejevih del.

Na robovih so bile arabske opombe. Vendar, kot omenja David Sox (str. 51), jih ni napisal ortodoksni musliman. Raggs domneva, da bi lahko bila vezava in robne opombe narejene v Carigradu, saj je temno zelena vezava orientalskega tipa zelo podobna vezavi turškega dokumenta iz leta 1575 v beneških arhivih.

Prvi osumljenec: Fra Marino je bil glavni inkvizitor v Benetkah od leta 1542 do 1550, njegov motiv pa je bil morda maščevanje (Sox, str. 68). Felice Peretti (prihodnji papež Sikst V.) je bil strog in predan beneški inkvizitor, ki si je nakopal veliko sovražnikov. V 16. stoletju je bilo samo v Benetkah 843 sodnih procesov zaradi protestantizma in anabaptizma, 65 zaradi bogokletnih izjav in 148 zaradi čarovništva (Sox, str. 57). V tridesetih letih 16. stoletja so Benetke kritizirali zaradi njihove strpnosti. Avguštinski menih je bil kaznovan zaradi poučevanja herezije v cerkvi sv. Barnaba v Benetkah (Sox, str. 59). Analiza pisave fra Marina in Evangelija po Barnabu kaže, da bi lahko izvirala od iste osebe, kot navaja David Sox (str. 70).

Drugi osumljenec: Anselmo Turmeda (ki je kasneje postal Abd-Allah ibn Abd Allah) z Majorki v Španiji je deset let študiral v Bologni. V svoji biografiji, napisani med letoma 1383 in 1390, je trdil, da je bil duhovnik pred spreobrnitvijo v islam. Njegov učitelj v Bologni je bil prikriti musliman. De Epalza (str. 63–64) pravi, da je bil spreobrnjeni frančiškan, ki se je po spreobrnitvi v islam maščeval krščanstvu. Omemba španskih kovancev v Barnabovem evangeliju podpira to teorijo.

Drugi osumljenci: Drugi ponarejeni evangeliji, ki so jih vsaj napisali Mavri v arabščini, izvirajo iz Granade. Vendar pa pred letom 1588 ni bil znan noben od njih.

Zaključek

Predstavljajte si, da ste musliman, ki mu je nekdo povedal, da je nekdo našel izgubljeno »knjigo« od Boga. Med drugim je ta »sura« omenjala, da je Mohamed s čolnom odplul v Meko, in ta sura je bila v nasprotju z učenjem Svetega pisma ter v desetih točkah v nasprotju s Koranom. Najstarejši rokopis domnevne sure je bil napisan v italijanščini, ki ni niti bližnjevzhodni jezik niti v času Mohameda sploh ni obstajala. Nazadnje, ta domnevna sura je vsebovala nekatere zgodovinske običaje, ki so se v Evropi pojavili šele 1.000 let kasneje.

Z gotovostjo lahko rečemo, da bi muslimani, milo rečeno, verjetno imeli nekaj vprašanj. Preden sprejmete to srednjeveško ponaredbo kot avtentično delo, ki prikazuje »prava« Jezusova učenja, se spomnite, da je to delo v nasprotju tudi s Koranom.


Priporočena literatura

Geisler, Norman in Abdul Saleeb. Answering Islam. (Baker Books) 1993.

Gilchrist, John. Origins and Sources of the Gospel of Barnabas (Jesus to the Muslims) 1979.

Ragg, Lonsdale in Laura (prevajalci). The Gospel of Barnabas. Bakhtyar Printers, Lahore, Pak., 1981.

Evangelij po Barnabu si lahko preberete v angleščini na spletu na naslovu

http://www.answering-christianity.com/barnabas.htm http://www.islam101.com/barnabas/chapter_index.htm

http://www.latrobe.edu.au/arts/barnabas/Barnmain.html

https://archive.org/stream/thegospelofbarn00unknuoft/thegospelofbarn00unknuoft_djvu.txt

http://www.sacred-texts.com/isl/gbar/

Evangelij po Barnabu je omenjen v Yusuf Alijevem prevodu Korana na str. 268 in 334 ter v Sahih Muslim, zvezek 4, opomba 2468, str. 1254.

Za več člankov obiščite www.MuslimHope.com.

Bog vas blagoslovi.