< Odgovori na ugovore glede Svetega pisma 1

Tukaj so odgovori na 87 vprašanj, ki jih je musliman poslal po e-pošti.

V1: Zakaj se [na videz] ne ujemata rodovnika Jezusa v evangelijih po Mateju in Luku? Če je nekdo razglašen za Božjega sina, morajo biti njegove reference zagotovo
brezhibni, mar ne? Dva različna rodovnika [domnevno] vzbujata sum o resničnem poreklu tega človeka, mar ne?

O: Jezus je imel tako biološko mater, Marijo, kot tudi pravnega (vendar ne biološkega) očeta, Jožefa. Matej navaja Jezusov rodovnik po »zakonu« (tj. njegovega posvojitelja, Jožefa), Luka pa navaja rodovnik po »naravi«, tj. biološki rodovnik Marije. Zgodovinsko gledano je Irenej, škof v Lyonu v Galiji (pisal med letoma 182–188 n. št.), omenil, da se Matejev rodovnik Jožefa sega nazaj prek Jojakina, s čimer se je ta prekletstvo obrnilo (Irenej, Proti herezijam, knjiga 3, poglavje 21.9, str. 453, napisano med letoma 182–188 n. št.). Nato omenja, da se Marijin rodovnik v Lukovem evangeliju sega nazaj do Adama in Eve (Irenej, Proti herezijam, knjiga 3, poglavje 22.3, str. 455). Za podrobnejšo razlago si oglejte Euzebijevo delo »Cerkovna zgodovina«, 1. knjiga, 7. poglavje, knjigo »The Complete Book of Bible Answers«, str. 97–98, knjigo »Bible Difficulties & Seeming Contradictions«, str. 170–171, ter knjigo »When Critics Ask«, str. 385–386.

Kar zadeva Jezusovo verodostojnost, ne spreglejte ključne točke. V očeh Judov Jezus NI imel brezhibnih referenc, vendar ne zaradi rodovnika. Menili so, da je bil nezakonski, ker niso hoteli sprejeti, da je bil rojen od device. Ne le to, ampak kdo bi si sploh predstavljal, da bi se kralj in Mesija rodil v tako revni družini, še to v hlevu. Tisti, ki so resnično želeli slediti Jezusu, so to storili zaradi Njega in Njegovega sporočila, ne zato, ker bi bilo to politično korektno ali priljubljeno.

V2: Zakaj rodovnik v Mateju 1 kaže, da je Jezus [nebiološko] izhajal iz preklete rodovne linije? (glej Matej 1:11–12 + Jeremija 22:28–30 in 1. Kronika 3:16 + Jeremija 36:30 v primerjavi z Luko 1:32. Jekonija (Jojakin) in njegov oče Jojakim sta bila oba prekleta s strani samega Boga, ki je rekel, da noben od teh mož ne bo imel potomca na Davidovem prestolu. Kako bi Jezus sploh lahko bil Mesija, usojen, da bo večno vladal na Davidovem prestolu, če bi izhajal iz katerega koli od teh mož?
O:
Luka s rodovnikom Marije kaže, da Jezus NI bil biološki potomec Jekonije in Jehojakima, saj so se Marijini predniki odcepili od kraljeve linije. Jezus je bil pravno (ne biološko) potomec Jekonija in Jehojakima prek Jožefa. Citat v Luku 1,32 preprosto pravi, da bo Jezus sedel na Davidovem prestolu. Če pogledamo nazaj, vidimo, da sta David in Salomon prejela nekoliko različne obljube. Le Jožef je bil potomec Salomona, Jožef in Marija pa sta bila oba potomca Davida.

Zgodovinsko gledano je na ta ugovor glede Jožefovega rodovnika v Mateju odgovoril Irenej, škof iz Lyona v Galiji, v delu »Proti herezijam«, knjiga 3, poglavje 21.9, str. 453, napisano med letoma 182 in 188 n. št.

V3: Če je rodovnik v Lukovem evangeliju Marijin in ne Jožefov, zakaj je v njem naveden Jožef in ne Marija? Zakaj nikjer drugje v Svetem pismu ni zabeležen noben drug rodovnik ženske? In če je to Marijin rodovnik, potem Jezus izhaja iz Natanove linije, ne iz Salomonove, kar pomeni, da so preroštva v 2. Samuelovi knjigi 7:12–16 in 1. Kroniki22:10 a napačna.
O: Zaradi pravnih razlogov so dediščino podedovali po očetu. Takratni ljudje nikoli niso zapisovali rodovnika ženske; Luka je prvi znani zgodovinar, ki je to storil. Tudi rodovnik v Luku navaja le očete, pri čemer je naveden Marijin oče (Heli), ne pa mati. Prav zato piše »kot se je domnevalo«, sin Jožefa. Mimogrede, grški izraz za »kot se je domnevalo« (wz enomi zeto) se nahaja v zgodnjem grškem rokopisu p4, datiranem verjetno okoli leta 150–175 n. št., kot navaja knjiga The Text of the earliest Greek Manuscripts, str. 43.

2. Samuelova knjiga 7:12–16 in 1. Kronika22:10 se nanašata na Salomona, ki je vladal po Davidu, čeprav je bil Jezus seveda pravno »sin« Salomona prek Jožefa. Bogov tempelj je zgradil Salomon, ne Jezus. Kar zadeva nekoga iz Davidovega lastnega rodu [potomca], ki bi vladal večno, se spomnite, da je bila ta posebna obljuba dana Davidu, NE Salomonu.

V4: Če je po rodovniku v Luku Jezusova trditev o poreklu od Davida, iz plemena Judovega, prek Marije in ne prek Jožefa, kako je potem mogoče, da je bila Marijina sestrična Elizabeta potomka iz rodu Arona, iz plemena Levi (Luka 1:5)?
O: To je zato, ker imajo ljudje dva starša. Elizabeta in Marija nista nujno sestrični po očetovi strani, ampak po materini. Morate se zelo truditi, da bi v Svetem pismu našli težave, da bi spregledali to preprosto dejstvo.

V5: Kako je mogoče, da Jezus [domnevno] nasprotuje Stari zavezi (1. Samuelova knjiga 21–22), ko [domnevno] trdi, da je Abiatar Davidu dal kruh ponudbe namesto Ahimeleha, in ko pravi, da je imel David s seboj može, čeprav je bil v resnici sam (Marko2:25 –26)? Ali cerkev od mene pričakuje, da se zanašam na nauke »Božjega sina«, ki se očitno moti glede tega, kar pravi Božja beseda?

O: Strinjam se, da je težko zaupati v to, kar ljudje menijo, da so nauki Svetega pisma, ko o njem govorijo napačne stvari. Preden odgovorimo na to vprašanje, popravimo napako v njem. Marko 2:25–26 nikjer ne navaja, kdo je Davidu dal kruh ponudbe. Takrat sta bila živa tako Abiatar kot Ahimeleh, čeprav je bil Abiatarjev oče Ahimeleh kmalu zatem ubit. David je bil sam, ko je bil pri Ahimelehu; Marko2:25 –26 zgolj pravi, da je David del kruha dal svojim tovarišem, ki so verjetno taborili v bližini.

V6: Zakaj Jezus navaja neeksistentni verz iz Stare zaveze (Janez 7:3)? Ali je mogoče, da je tudi druga nekanonična pisma štel za Božjo besedo?

O: Jezus ni citiral nobenega neobstoječega verza iz Stare zaveze. Dejansko v Janezu 7:3 govorijo Jezusovi bratje, ki prav tako ničesar ne citirajo. Morda ste imeli v mislih kakšen drug verz. Jezus je potrdil Sveto pismo, ki je bilo napisano pred njim. To je storil zlasti v Luku11:51 ; 24:27,44; in Mateju 23:35. Proti Satanu se je branil s citiranjem Božje besede: »Pisano je …« v Mateju 4:4, 7, 10 ter Luku 4:4, 8, 12. Jezus je v Janezu 10:35 izjavil, da se Sveto pismo ne more razveljaviti, v Marku 4:8–9 pa je Sveto pismo imenoval »Božja zapoved«. Kot kažejo vsa evangelija, je svoje celotno življenje preživel s citiranjem, uresničevanjem in izpolnjevanjem Svetega pisma.

Jezus je grajal saduceje, ki so kot Božjo besedo sprejemali le Toro (Zakon). V Mateju22:29 piše, da je Jezus odgovoril: »Zmotite se, ker ne poznate Svetega pisma niti Božje moči.« Jezus je rekel, da so svoje knjige napisali naslednji ljudje:

Mojzes v Marku 10:3,5; Luku 20:37

David v Mt22:43 –5; Mr 12:36–7; Lk 20:42–4

Izaija v Mateju 15:7

Daniel v Mateju 24:15

Jezus ni ničesar rekel o potrebi po popravljanju, dopolnjevanju ali odvzemanju iz Svetega pisma, ki je bilo takrat sprejeto v Judeji. Stara zaveza, ki je bila dovolj dobra za Jezusa, je dovolj dobra tudi zame.

V7: Zakaj bi Jezus namerno zamegljal evangelij s pripovedovanjem prilik, da ljudje ne bi razumeli, se spreobrnili in jim ne bi bilo odpuščeno (Marko4:11 –12)? Ali ni prišel zato, da bi bili vsi ljudje rešeni?
O: Jezus se je skliceval na Izaija 6:9,10. Jezus je govoril v prilikah, da bi bil usmiljen! Tukaj so štiri točke odgovora.

1) Bog želi, da bi bili vsi rešeni (2. Petrov 3:9; Ezekiel17:23 ).

2) Vendar so se nekateri odločili, da zavrnejo Božjo besedo, in za to so posledice že v tem življenju. Takšni ljudje postanejo otrpli v sluhu in si otrdijo srca. (2. Mojzesova knjiga8:15 ,32;9:17 ,34; Pr 28:14; Rimljanom 1:18–20; Hebrejcem 3:12–15; Zaharija 7:12)

3) Za ljudi, ki zavračajo Boga, je bolje, da ne poznajo resnice, kot da jo poznajo in se ji obrnejo hrbet, kot piše v 2. Petrovem pismu 2:20–22.

4) Prilika je primerna, ker tiste, ki želijo slediti Bogu, lahko vodi k spoznanju njenega pomena, tisti pa, ki ne želijo slediti Bogu, je ne bodo razumeli.

Če je nekdo že zavrnil resnico, ki jo pozna o Bogu, Bog ni dolžan, da mu razkrije še več resnice.

V8: Zakaj je bil Jezus v grobu največ dva in pol dneva, če je rekel, da bo tam tri dni in tri noči (Matej 12,40)? Saj bi Božji sin gotovo rekel natanko tisto, kar misli, ali ne?

O: Ker Luka 24:21 pravi, da je bil dan vstajenja tretji dan. Jezus je umrl v petek popoldne in vstal v nedeljo okoli zore. »Po treh dneh« je bil znan hebrejski izraz, ki je pomenil del ali celotne tri dni. Tukaj so trije primeri »izraza treh dni«. Ker se angleški prevodi razlikujejo, so vsi ti citati vzeti iz Greenovega dobesednega prevoda.

1. Rehabeam je v 2. Kroniki 10:5 rekel ljudem: »Vrnite se k meni čez tri dni.« Vendar pa se v 2. Kroniki10:12 ljudje vrnili »tretji dan, kakor je ukazal kralj«.

2. Ko se je skliceval na Kristusovo smrt in vstajenje, je Jezus sam v Evangeliju po Mateju 12:40 rekel »tri dni in tri noči«, v Evangeliju po Marku 8:31 pravi »tretji dan bo vstal«, v Evangeliju po Marku 14:58 pravi »v treh dneh«, v Evangeliju po Janezu 2:19 pravi »v treh dneh«, v Evangeliju po Luku 24:21 pa pravi »Ta tretji dan je danes«.

3. V Esteri 4,16 Estera prosi, naj se zanjo posti »tri dni, noč in dan«, in da bo tudi sama storila enako. Vendar pa v Esteri 5,1 piše, da se je »tretji dan« zgodilo, da je Estera priredila gostijo, torej gre za enakovreden časovni okvir.

Če povzamemo, smo dokazali, da ta hebrejska fraza lahko pomeni »v treh dneh«, in ta izraz je bil razumljiv od časa Rehoboama do časa Jezusa. Za več informacij glej knjige 1001 Bible Questions Answered, str. 192, Hard Sayings of the Bible, str. 380–381, in Bible Difficulties & Seeming Contradictions, str. 176–177.

V9: Zakaj bi Jezus prerokoval, da bo njegovo kraljestvo prišlo v slavi, preden umrejo nekateri izmed tistih, ki ga poslušajo, če pa kraljestvo še vedno ni prišlo (Matej 16:18, Matej 10:23, Marko 9:1, Luka 21:31–32)? Saj Božji sin vendar ne bi mogel izreči lažne prerokbe, ali ne?
O: Ne, ti verzi se nanašajo na različne stvari. Tukaj je pomen vsakega verza.

Matej10:23 pravi, da ne bodo obiskali vseh mest v Izraelu, preden pride Sin človekov. Kristjani, ki pričujejo za Kristusa, še niso obiskali vseh mest v Izraelu. Mimogrede, v današnjem Izraelu velja zakon, ki prepoveduje spreobračanje ljudi iz judovstva v krščanstvo.

Marko 9:1 pravi, da nekateri tam ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva, ki se bo pokazalo v moči. Mnogi izmed poslušalcev so bili priče Jezusa po njegovem vstajenju. Jezus se je prikazal več kot 500 ljudem v 1. Korinčanom 15:6.

Luka 21,31 pravi, da ko boste videli, da se dogajajo znamenja iz Luka 21, vedite, da ta »rod« ne bo prešel, dokler se vse te stvari ne bodo izpolnile. To se nanaša na končne čase. Grška beseda »rod« lahko pomeni tako raso ljudi kot tudi generacijo.

Matej 16,18: »Na tej skali bom zgradil svojo cerkev« se nanaša na to, da je Kristus Petra imenoval »skalo/kamenček« in da je Kristusovo cerkev zgradil na »skali/balvanu« Petrovega izpovedi vere.

V10: Zakaj se je Jezus nespoštljivo obnašal do svoje matere? (glej Matej 12:46–50, Marko 3:31–35, Luka 8:19–21, Janez 2:4) V Janezu 2:4 Jezus do svoje matere uporabi iste besede, kot jih uporabljajo demoni, ko srečajo Jezusa. (Primerjaj Janez 2:4 z Matej8:29 , Marko 5:7, Luka4:34 in Luka8:28 v dobesednem prevodu). Božji sin je gotovo vedel, da je Marija imela Očetovo blagoslov, kajne, da ne omenjamo, da Božji sin nikoli ne bi bil nespoštljiv?
O: Jezus ni bil nespoštljiv do svoje matere in tudi mi ne smemo biti. Vendar, če nam Bog zapove, naj nekaj storimo ali ne storimo, ima Božja zapoved višjo prednost kot naši starši. Podobno je v Mateju 12,46–50, Marku 3,31–35 in Luku 8,19–21, kjer so bili Jezusova mati in bratje zunaj, medtem ko je Jezus govoril. Ko so Jezusu to povedali, je izpolnil Božjo voljo in končal svoj govor. Jezus je rekel, da tisti, ki so najbližji v Božji družini, niso ljudje, ki so mu biološko najbližji, ampak tisti, ki izpolnjujejo Božjo voljo.

V Janezu 2,4 je Jezus svoji materi povedal, da njegov čas še ni prišel.

Morda vpraševalec ni razumel. V Mateju 8:29; Marku 5:7; Luku4:34 govorijo demoni, ne Jezus. V Luku8:28 govori človek, ki je obseden z demoni. Pogledal sem v Greenov dobesedni prevod; nisem našel ničesar, kar bi bilo relevantno za to vprašanje.

V11: Zakaj je Jezus lagal svojim bratom o odhodu v Jeruzalem (Janez 7:8–10)? Ali je Bog Oče poslal lažnega duha, kot je to storil v 1. knjigi kraljev? Kakšen oče, takšen sin? (Beseda »vendar«, vstavljena v nekaterih sodobnih prevodih, ni navedena v najstarejših ohranjenih rokopisih. To je primer sodobne popravke svetega pisma. V bolj poštenih prevodih, kot je Kraljeva Jamesova verzija, je beseda »vendar« natisnjena v ležečem tisku, kar kaže, da je bila beseda dodana pri prevajanju. Nova ameriška standardna biblija te besede ne vstavlja in ostaja zvesta kritičnemu grškemu besedilu. Nova mednarodna verzija pa besedo »vendar« vstavlja v običajnem tisku, pojasnilo o njenem dvomljivem značaju pa prestavi v opombo, kjer jo bo veliko nekritičnih bralcev spregledalo
.)

O: Omenili ste tri točke, ki jih bom obravnaval v drugačnem vrstnem redu.

a) Ali je Jezus v Svetem pismu lagal?

b) Ali je Jezus lagal tako, kot je lagal Bog v Svetem pismu?

c) Ali so prevodi svetih knjig nepošteni?

Najprej želim odgovoriti na vsak del, ki se nanaša na Sveto pismo, nato pa to primerjati z Alahom v Koranu in hadithih ter primerjati poštenost pri prevajanju Korana.

Krščanstvo – A) Jezus ni lagal, ker Jezus NI rekel, da nikoli več ne bo šel v Jeruzalem, ampak da takrat ne bo šel v Jeruzalem, zato ni šel z njimi. Kasneje pa ni šel. Beseda »še« po »ne« JE v najzgodnejših grških rokopisih, vendar se bomo s tem ukvarjali kasneje.

Islam – A) V Koranu, sura 3:54, je Alah imenovan najboljši med spletkarji/zavajalci. Arabska beseda je tista, ki se uporablja za zavajalca ali lažnivca, čeprav lahko pomeni tudi spletkarja. Iraški minister za informacije je citiral ta verz iz Korana, način, na katerega je podajal informacije, pa je pokazal, kako ga je razlagal. Islam uči, da Bog zavaja (ne le spletkari, ampak zavaja) svoje lastno ljudstvo na vsaj dva načina. V sodnem dnevu bo Alah vprašal Jude [ki so domnevno častili Ezro kot Božjega sina], kaj želijo, in ti bodo prosili za pijačo. Alah jim bo prikazal pekel v obliki fatamorgane, jim rekel, naj pijejo, in z Alahovo lažjo jih bo zavedel, da bodo šli k fatamorgani in padli v pekel. Enako bo veljalo za kristjane. Nato se bo Alah svojemu lastnemu ljudstvu (tako poslušnemu kot neposlušnemu) prikazal v zavajajoči podobi. Takrat bo prerok rekel, da bodo Alaha lahko prepoznali po njegovem »goleni« (tj. kosti spodnjega dela noge). Alah bo torej odkril svojo golen, in takrat bodo spoznali, da je to Alah. Vse to lahko preberete v Bukhariju, zvezek 9, knjiga 93, št. 532, str. 396.

Krščanstvo – B) Bog ne laže (4. Mojzesova knjiga 23:19; 1. Samuelova knjiga 15:29, Pismo Hebrejcem 6:18). V 1. knjigi Kraljev Bog ni lagal, ampak je lažnivemu demonu dovolil, da je laži vlagal v usta lažnih prerokov. Bog dopušča zlo in za svoje namene uporablja celo zlobne ljudi in zlobne demone.

Islam – B) Islam uči, da Alah dopušča, da so njegovi zvesti privrženci zavedeni in speljani v prakticiranje širka (ali malikovanja in pripisovanja partnerjev Bogu). Učijo, da Jezus v resnici ni umrl na križu; namesto njega je umrl nekdo drug. Ne vidim problema v tem, da je Bog prevaral zlobne Rimljane in judovske oblasti. Vidim pa velik problem v islamski tezi, da je Alah dopustil, da so bili vsi Jezusovi privrženci zavedeni. Torej je Alah skoraj 600 let dopuščal, da so vsi kristjani verjeli, da je Jezus resnično umrl, ko je Alah storil nadnaravni čudež, da bi jih prevaral, in tega nikomur ni povedal. Poleg tega tako Stara zaveza iz časa pred Kristusom kot tudi evangeliji vsi učijo, da je Bog Oče. Če bi to bilo napačno, verjeti v to ne bi moglo biti tako resen greh, kot pravi Koran, saj je Alah stoletja dopuščal, da so v to verjeli vsi, ki so mu hoteli slediti. Ali je obstajala ena velika laž pred Mohamedom, ali pa je Mohamed izmislil veliko laž. Mora biti eno ali drugo.

Krščanstvo-C) Upam, da tega vprašanja niste dobili s spletne strani, saj to vprašanje uporablja laž, da bi izreklo močno obtožbo. »Še ne« (oupo v grščini, Strongova številka 3768) se nahaja v najstarejših ohranjenih grških rokopisih, zlasti v p66 in p75. Namesto da bi se zgolj zanašal na besedo Alanda in drugih, sem to preveril sam in beseda je jasno navedena v obeh. V teh rokopisih ni nobenih vrzeli ali izpustov.

»Še ne« se nahaja v p66, p75, Vaticanusu, Bizantinskem lekcionarju, nekaterih sirskih, sahidskih koptskih in poznejših rokopisih.

»Ne« (ouk v grščini) je prisotno v Sinaiticu, Bezae Cantabrigiensisu, bohairskem koptskem, nekaterih sirskih, armenskih, etiopskih, gruzijskih rokopisih, v Diatessaronu, pri Hrizostomu ter v poznejših rokopisih.

Torej obstaja veliko dokazov za obe stališči, NIV pa to dejansko najbolje obravnava tako, da v besedilo vključi »še« in doda opombo.

Islam-C) Yusuf 'Ali je v svoj prevod Korana vključil nekaj rokopisnih različic. Razumem, da so njegov prevod Korana kasneje v Savdski Arabiji zažgali. Najnovejša izdaja iz Savdske Arabije, ki sem jo videl, ne vsebuje nikakršnih rokopisnih različic. Z eno stranjo torej lahko (nepravilno) kritizirate NIV, ker omenja, da gre za rokopisno različico. Po drugi strani pa ne kritizirate popolne odsotnosti razlik v rokopisih Korana. Na primer, Ubajev izvod Korana ni vseboval nekaterih sur, ki so danes v Koranu. Muslimanski učenjak Baidawi omenja različice v surah 3:100; 6:91; 19:35; 28:48; 33:6 in drugih.

Ali naj sura 33:6 pravi: »Prerok je vernikom bližji kot oni sami sebi, njegove žene pa so njihove matere«, kot se glasi v Uthmanovem standardiziranem besedilu?

Ali pa bi moralo biti zapisano: »Prerok je vernikom bližji kot oni sami sebi, in on jim je oče, njegove žene pa so njihove matere«, kot se glasi besedilo Ubaja b. Ka’ba?

Več o tem lahko preberete v knjigi »Koran in Biblija« avtorja Williama F. Campbella, str. 123.

V11: Zakaj je Jezus rekel, da hči vladarja ni bila mrtva? (Matej 9:18–25; Luka 8:41–56) Ali je Jezus lagal, ali pa ni storil čudeža, vendar kontekst jasno kaže, da je bilo to razumljeno kot čudež.
O: Obstajata dve možnosti. Prvič, Jezus bi lahko uporabil metaforo. Tudi v Koranu v suri 2:26 piše, da se Alah ne sramuje uporabljati metafor. Vendar pa obstaja preprostejša razlaga. Jezus nikoli ni rekel, da je bila mrtva; to so rekli Jair in ljudje. Ali je bila dejansko v običajni komi ali pa je bil njen duh na kakšen drug način še vedno v telesu.

V12: Zakaj naj bi bila doktrina o Trojici [domnevno] cerkvi neznana vse do 4. stoletja? Zakaj naj bi bila ta doktrina [domnevno] sprejeta z glasovanjem in ne z razodetjem? Zakaj naj bi bili člani glasovalnega koncila [domnevno] v večini Athanazijanci? Zakaj naj bi bila vera v to [domnevno] takrat novo doktrino pogoj za članstvo v cerkvi? Zakaj so bili arijanci izgnani in usmrčeni?
O: Zdi se, da je med ljudmi pogosto, da si izmišljajo laži o Trojici. Doktrine o Trojici so navedene tako v Svetem pismu kot v zgodnjih krščanskih spisih. Že sama beseda »Trojica« je oblikovala laž v obliki vprašanja in je za več sto let napačna. Prvo omembo Trojice najdemo pri:

škofa Teofila iz Antiohije (168–181/188 n. št.) v njegovem Pismu Autoliku 2:15.

Tukaj so še druge omembe, v katerih se uporablja beseda »Trojica«

Tertulijan (200–220 n. št.) je bil drugi, za katerega imamo zapisano, da je uporabil izraz »Trojica«, in sicer v svojem pismu Proti Prakseju.

Novatian (210–280 n. št.) iz Rima je napisal knjigo s 32 poglavji, »Traktat o Trojici«.

Klement Aleksandrijski (pisal 193–217/220 n. št.) je prav tako govoril o »Sveti Trojici« v delu Stromata 5:14.

Origen (230–254 n. št.) omenja Trojico v delu »De Principiis«, knjiga 1, 3:7.

Obstaja še veliko, veliko več zgodnjih omemb, ki kažejo, da so ljudje verjeli, da je Jezus Bog, ter drugih ključnih vidikov Trojice. Tukaj je delni seznam.

Vodja Sklici Izjave in prepričanja
Ignac: učenec apostola Janeza, umrl leta 107/116 n. št. 17 mest: Pismo Polikarpu, 3. poglavje, Efežanom 7 »Jezus je Bog«
»Bog, ki se je utelesil«
Diognet, 130 n. št. Mathetesu Kristus, poslan kot kralj, Bog, človek in odrešenik
Justin Mučenik: 110/114–165 n. št. Dialog s Trifonom, poglavja 55–56, 59, 61–64, 66, 74–78 »Zasluži si, da ga častimo kot Boga in Kristusa.« Zmotil se je v prepričanju, da je obstajal čas pred Kristusom.
Teofil iz Antiohije 115–181 n. št. Avtoliku 2:22 Kaj drugega je ta glas [v rajskem vrtu] kot Božja Beseda, ki je tudi Njegov Sin? (On je bil prvi, ki je uporabil izraz Trojica
Tertulijan 200–220/240 n. št. Celotna knjiga Proti Praksiju Drugi, ki je uporabil izraz Trojica.
Irenej: učenec apostola Janeza. 120–202 n. št. Proti herezijam 3:19:2 »Jezus je sam po sebi, ... Bog in Gospod, ...«
Klement Aleksandrijski 153–220 n. št. Stromata 5:14,
Učitelj
»Sveta Trojica« Himna v čast Jezusu: »Gospod vseh časov in prostora; Jezus, Odrešenik našega rodu;«
Hippolyt, učenec a Ireneja, 225–236 n. št. Proti hereziji Noeta »Božji Sin, ki je, čeprav je bil Bog, postal človek.«
Origen iz Aleksandrije, 184–254 n. št. de Principis 1.3.8
Origen je bil v svojem času zelo kontroverzen, vendar njegova stališča o Trojici niso bila postavljena pod vprašaj.
»Moč Trojice je ena in ista.«
Novatian, 210–280 n. št. Traktat o Trojici Dovolj je povedano.
Atanazij je umrl med letoma 296–373 Pridiga o Luku 10,22 Združeni brez zmede, razlikujoči se brez ločevanja, nedeljivi brez stopenj
Bazilij Kapadokijski 357–379 n. št. Pismo 8 Cezarejcem, O Svetem Duhu Oče je Bog, Sin je Bog, Sveti Duh je Bog. Obravnava arijansko polemiko
Gregor iz Nise 335–394 n. št. O tem, da ni treh bogov, proti Eunomiju narava Očeta in Sina je ista
Hilari 353–368 n. št. Napisal knjigo o Trojici Dovolj je povedano
Ambrož iz Milana 340–397 n. št. O krščanski veri »Svet, svet, svet« v Razodetju 4,8 se nanaša na Trojico.
Janez Krizostom (370–407 n. št.) Pridiga 3 o Jn 1,1 Večnost Besede kot osebe; neustvarjena
Avguštin iz Hipona 354–430 n. št. Knjiga: O Trojici Ni sprejel nobene razlike v rangu
Nestorij: Koncil v Efezu ( ) leta 431 n. št. Ustanovil nestorianizem Njegovo prepričanje, da je Jezus Bog, ni bilo nikoli kritizirano
Kiril Aleksandrijski, 431–444 n. št. Glavni nasprotnik Nestorija na koncilu v Efezu Začel je poudarjati Marijo kot Božjo mater. (na žalost)
Patrick iz Irske 389–461 n. št. ni veliko pisal znana analogija s štirilistno deteljo

Arijanci so bili izgnani, vendar mi ni znano, da bi bili kateri koli arijanci usmrčeni.

Ker vpraševalec navaja neresnice, ni nerazumno domnevati, da je lagal tudi o drugih delih. Človek se sprašuje, ali je prebral zapise Nicejskega koncila [kot sem jih jaz]. Mnogi, morda večina prisotnih, na začetku niso imeli jasnega pojma o naravi spora. Do pomembnih zaključkov ni prišlo, dokler ni arijanec jasno pojasnil arijanske doktrine. Takrat je bilo ravnanje kristjanov že vnaprej določeno.

Doktrina o Trojici je bila utemeljena z razodetjem: z razodetjem iz preteklosti, ki je bilo že razodeto v Novi zavezi.

Poglejmo si zdaj islam in to, kar so imeli namesto koncilov za reševanje svojih nesoglasij.

Bitka pri Kameli: A’iša, žena Mohameda, in njena dva generala, ki jima je Mohamed obljubil raj, sta se neuspešno borila proti Aliju. Oba generala sta [očitno] postala mučenika [ker jima je Mohamed obljubil raj], ko sta se borila proti kalifu.

Bitka pri Siffinu: Mu’awija in njegova vojska iz Sirije sta se spopadla z Alijevo vojsko.

Ali je iztrebil haridžite, ki so ga pred bitko pri Siffinu podpirali.

Mut’zaliti so bili nasilno preganjani, deloma zato, ker so učili, da je bil Koran ustvarjen.

Sufije so pogosto preganjali in ubijali.

Ali pa morda vpraševalec meni, da svet ne bi smel reševati zadev s soglasjem ali glasovanjem, ampak z ubijanjem nasprotnikov v tradicionalnem muslimanskem slogu?

V13: Zakaj je Jezus tako podoben drugim trpečim odrešiteljem iz mitologije? Zakaj kristjani ne verjamejo v nobeno od drugih zgodb o deviškem rojstvu in odrešiteljih, zabeleženih v antični literaturi? Kako to, da je obred krščanskega obhajila [domnevno] obstajal že v prejšnjih poganskih obredih, kjer so jedli telo in pili kri svojih bogov? Kako to, da je krščanski obred krsta obstajal tudi v prejšnjih poganskih kultih? Ali niso bile prav tiste najpomembnejše krščanske doktrine dejansko prevzete iz avtohtonih poganskih kultov? Podobno, zakaj so Velika noč, Božič, postni čas, molitveni dnevi, praznik » « in drugi prazniki izpeljani iz poganskih praznikov? Ali krščanstvo ni imelo nobenega lastnega legitimnega koledarja spominskih praznikov?

O: Najprej si oglejmo to vprašanje v zvezi s krščanstvom, nato pa v zvezi z islamom. Čeprav lahko Satan ponuja ponaredke, je dejstvo, da je preroštvo o trpečem služabniku v Izaiju 53 predhodilo vsem rimskim, večini grških in vsem nordijskim literarnim delom. Zakaj muslimani verjamejo Koranu, ko pravi, da je bil Jezus rojen od device, in zakaj se strinjajo s Koranom, ki pravi, da je Jezus Mesija?

V14: Če sta Oče in Sin enakovredni osebi, zakaj je Jezus molil k Očetu in ga prosil? (Matej 11:25). Ali lahko Bog moli k Bogu?
O: To je dobro vprašanje; ključni pojmi, ki jih je treba tukaj razumeti, sta podrejanje na zemlji in komunikacija znotraj troedinega Boga.

Podrejanje: Preden je prišel na zemljo, se je Jezus prostovoljno izpraznil (Filipanci 2:6–8) in postal podoben nam (Hebrejci 2:17).

Na zemlji se je Jezus podredil Bogu Očetu (Hebrejcem 5:7).

Ko je odhajal, je Jezus prosil Očeta, naj mu vrne slavo, ki jo je imel pred začetkom sveta (Janez 17:5).

Komunikacija: Tudi v nebesih obstaja popolna komunikacija med Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Bog lahko komunicira z Bogom, saj je Bog troedino bitje.

Trijedini Bog: Bog je lahko karkoli želi biti, in v Novi zavezi nam je razodel, da ni enak nam; je trijedini Bog, ki ga imenujemo Trojica. Na zemlji ni ničesar in nikogar, ki bi bil podoben Bogu. Ne smemo poskušati omejiti tega, kar je Bog, na podlagi lastnih izkušenj, ampak se moramo raje učiti tega, kar nam je Bog razodel.

V15: Kako je mogoče, da obstaja večni Sin, če Sveto pismo govori o »rojenem Sinu«, kar jasno nakazuje, da je imel Sin začetek? (Janez 3:16; Hebrejcem 1:5–6). Zato je bila beseda »rojen« izpuščena iz vseh novih različic, izdanih po letu 1971!!!
O: Nisem prepričan, o čem govori vpraševalec. Nisem prepričan, da vpraševalec sploh ve, o čem govori. Ena od dveh najbolj priljubljenih Svetih pisem za odrasle danes je New King James Bible (avtorske pravice za Novo zavezo iz leta 1979). V obeh verzih je beseda »rojen«.

V Jay P. Greenovem Interlinear Translation of the Bible (avtorske pravice izvirnika iz leta 1976) je beseda »rojen« na obeh mestih.

Res je, da drugi prevodi navajajo »edini« sin, a to še vedno pomeni »edini rojen« ali, kot pravi Wuestov prevod, »edini in edini«.

Zdi se, da vpraševalec misli, da če je Sin prišel od Očeta, potem je moral imeti začetni trenutek, ko je bil ustvarjen. Naj muslimanskega bralca spomnim, da skoraj vsi muslimani (z izjemo mutazilitov in nekaterih drugih) verjamejo, da Koran ni bil ustvarjen, pa vendar je prišel od Alaha.

V16: Če je Jezus na prestolu, kako lahko sedi na desnici Boga? (Marko 16,19). Ali sedi ali stoji na desnici Boga? (Apostolska dela 7,55). Ali pa je v Očetovem naročju? (Janez 1,1)
O: V krščanstvu je lahko na desni strani Boga na približno podoben način, kot ima v islamu Alah prestol – v obeh primerih gre za metafore. Ker Sura 2:26 pravi, da se Alah ne sramuje uporabljati podob, ali menite, da je Bog kdaj uporabil podobe, ko je podelil Toro in evangelije?

V17: Kdo je obudil Jezusa od mrtvih? Oče (Efežanom 1,20), Jezus (Janez 2,19–21) ali Sveti Duh (Rimljanom 8,11)?
O: Vsi so sodelovali!

V18: Če sta Sin in Sveti Duh enakovredni osebi v Božji trojici, zakaj je bogokletstvo proti Svetemu Duhu neoprostljivo, bogokletstvo proti Sinu pa ne? (Luka 12:10).
O: Enakovrednost ne pomeni identičnosti ali nerazlikovanja. Vsi trije so enakovredni po naravi in v drugih pogledih, vendar se razlikujejo po vlogi in položaju. Sveti Duh je član Trojice, ki deluje v srcih ljudi, da jih pripelje k odrešitvi. Če namerno in dokončno zavrnejo Svetega Duha, ni upanja. Če umrejo v zavračanju pravega Jezusa, gredo tudi v pekel, toda če zavrnejo Jezusa, lahko Sveti Duh deluje v njih, da spremeni njihovo srce in um.

V19: Če je Sveti Duh enakovreden član Trojice, zakaj Sveto pismo vedno govori o tem, da ga je poslal Oče ali Jezus? (Jn 14,26; 15,26).
O: Po naravi so enaki, vendar se razlikujejo po vlogi in položaju. Tudi Jezusa je poslal Oče. Očeta pa ni nikoli poslal nihče. Bogu ne moremo postaviti nobenih omejitev glede tega, v kakšno vlogo je vsak član Trojice nekako »prisiljen«. Namesto tega lahko preprosto spoznavamo, kar nam Sveto pismo pove o tem, kako deli Trojice delujejo skupaj.

V20: Po Mateju se je Jezus rodil v času vladavine Heroda Velikega (Matej 2:1). Po Luku se je Jezus rodil med prvim popisom prebivalstva v Izraelu, ko je bil Kvirinij guverner Sirije (Luka 2:2). To je nemogoče, saj je Herod umrl marca leta 4 pr. n. št., popis prebivalstva pa je potekal v letih 6 in 7 n. št., približno 10 let po Herodovi smrti.
O: Ne, potekalo je več popisov prebivalstva. Najprej bomo obravnavali popise prebivalstva, nato pa Kvirinija.

Popisi prebivalstva: Jožef Flavij omenja popis prebivalstva, ki ga je izvedel »Kirenij« okoli let 6/7 n. št. (Zgodovina Judov 17.13:5, napisana okoli let 93–94 n. št.).

Po podatkih iz Wycliffe Bible Dictionary, str. 319,414, papirus Oxyrhynchus 225 (v Milligan, Greek Papyri, str. 44–47) navaja, da se je popis prebivalstva izvajal vsakih 14 let. Suetonius in Tacitus navajata, da je Avgust na primer izvedel tri popise prebivalstva, od katerih je bil drugi med letoma 8 in 4 pr. n. št.

Kvirinij: Napis kaže, da je bil Kvirinij guverner Sirije od leta 6 n. št. (kar je prepozno za Jezusovo rojstvo). Vendar je bil to Kvirinijev drugi mandat kot guverner. Prvič je bil guverner med letoma 12 in 6 pr. n. št., ko je vodil vojaško kampanjo proti Homanadenscem v Anatoliji. Vendar ne vemo, katere province je bil Kvirinij guverner prvič. Obstajata dve mnenji:

Sir William Ramsay zagovarja stališče, da je bil Quirinius prvič guverner Sirije. (Sirija meji na gore v Anatoliji.) Čeprav imamo popoln seznam guvernerjev Sirije v tem obdobju in Quirinius ni omenjen do leta 6 n. št., bi Quirinius lahko bil poseben, dodatni guverner za to vojaško kampanjo.

F. F. Bruce zagovarja stališče, da je bil Kvirinij verjetno guverner Galatije. Galatija leži v Anatoliji. V svoji knjigi *The New Testament Documents: Are They Reliable?* (IVP), str. 86–87, F. F. Bruce omenja, da mnogi jezikoslovci prevajajo Luka 2,2 kot »preden« je Kvirinij postal guverner Sirije, ne pa »medtem ko«.

Tertulijan (200–240 n. št.) v delu »Proti Marcionu« 4:19 pravi, da je bilo ime »Kvirinij« nadomeščeno z imenom »Saturnin«. Iz zgodovinskih virov vemo, da je bil Saturnin guverner Sirije od leta 8 do 6 pr. n. št.

Kot stransko opombo naj omenimo, da je veliko stvari o antičnem svetu, ki jih ne moremo dokazati. Na primer, damaske kovance ne omenjajo rimske okupacije Damaska med letoma 34 in 62 n. št. Vendar smo prepričani, da so Rimljani takrat vladali Damasku.

Za razpravo o vseh teh stališčih glej knjigo F. F. Brucea *The New Testament Documents: Are They Reliable?* (str. 86–87), za več informacij pa *Encyclopedia of Bible Difficulties* (str. 365–366) in *When Critics Ask* (str. 383–385).

V21: Janez je krščeval za spreobrnjenje (Matej 3,11). Ker naj bi bil Jezus brez greha, ni imel česa obžalovati. Dejstvo, da ga je krstil Janez, je bilo za Cerkev vedno [v resnici pa nikoli] v zadrego. Evangeliji ne ponujajo nobenega pojasnila za Jezusov krst, razen [domnevno] nesmiselnega pojasnila iz Mateja 3,14–15: »da se izpolni vsa pravičnost«. Tudi drugi odlomki, ki kažejo, da se Jezus ni štel za brezgrešnega, so [domnevno] v zadrego cerkvi (Marko 10,18; Luka 18,19).
O: Najprej govorimo o krščanstvu, nato pa v islamu o zadregi »brezgrešnega« preroka, ki je moral večkrat prositi za odpuščanje in očiščenje svojih grehov.

Ko nekdo del Svetega pisma zavrne kot »brez pomena« in nato trdi, da nima nobenega pomena, je morda preprosto tako, da tega pomena ne želi razumeti.

Jezus se je dal krstiti kot zgled za nas in kot znak, da se poistoveti z nami. Če vpraševalec razume, zakaj je bil Jezus prisoten pri zadnji večerji, ko je uživanje kruha in vina pomenilo spomin na Jezusovo telo in kri, potem bi morda razumel tudi, zakaj se je Jezus dal krstiti.

Zastavimo si preprosto vprašanje: ali je Alah ugodil ali zavrnil Mohamedove ponavljajoče se prošnje? Ko je Mohamed molil za odpuščanje svojih grehov, ko je Mohamed molil za očiščenje in ko se je Mohamed bal muk groba [ne pekla, ampak groba], ali je Alah rekel Mohamedu: »Nehaj zavajati te ljudi. Ne morem ti odpustiti tvojih grehov, ker jih nimaš, da bi ti jih odpustil«? Ali je Alah rekel: »Da, odpuščam ti tvoje hudobne grehe«, ali pa Alah ni rekel ničesar? Glej Suro 40:55; 48:1–2; Bukhari, zvezek 1, št. 711, str. 398; zvezek 1, št. 7, 19, 781; zvezek 6, št. 3; zvezek 8, št. 319, zvezek 8, št. 407.

Ali je Mohamed tukaj lagal? Mohamed je molil: »Storil sem krivico samemu sebi in priznam svoj greh. Odpusti mi vse moje grehe, …« Bukhari, zvezek 1, št. 7, 19, 711, 781; zvezek 6, št. 3; zvezek 8, št. 319, in zvezek 8, št. 407 (prej) prav tako omenjajo Mohamedove grehe. Med konkretnimi dejanji, omenjenimi v Bukhariju, zvezek 1, št. 234, zvezek 8, št. 794, 795, so odsekavanje udov, izžiganje oči in povzročanje smrti zaradi žeje. Glej Bukhari, zvezek 9, št. 117; zvezek 6, št. 198 (prej), pa tudi Fiqh us-Sunnah, zvezek 1, str. 133.

Mohamed je molil k Alahu, naj mu odpusti pretekle in prihodnje grehe. Bukhari, zvezek 8, št. 407, str. 269. Mohamedu so bili odpuščeni pretekli in prihodnji grehi. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4945, str. 1380

Buhari, zvezek 9, št. 532 (str. 400) navaja, da je Jezus v nebesih rekel, da je Alah odpustil Mohamedove pretekle in prihodnje grehe. Ali musliman misli, da je Jezus tukaj lagal, ker Alahu ni bilo treba ničesar odpustiti?

Buhari, zvezek 6, št. 236, str. 201, pravi, da so bili Mohamedovi grehi odpuščeni v nebesih, vendar je opazno, da ni nobene omembe odpuščanja kakršnih koli Jezusovih grehov. On ni nikoli moral prositi za odpuščanje grehov, medtem ko je Mohamed to moral storiti.

Mohamed se je tresel ob misli na svoje muke v grobu. Sahih Muslim, zvezek 1, št. 1214, str. 290. Morda bi se morali tudi Mohamedovi privrženci. Glej tudi Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 1479, str. 281–282.

V22: V evangelijih po Mateju, Marku in Luku se zadnja večerja odvija na prvi dan pashe [v resnici pa ne, temveč na praznik nekvašenega kruha] (Matej 26,17; Marko 14,12; Luka 22,7). V Janezovem evangeliju se [domnevno] odvija dan prej, Jezus pa je križan na prvi dan pashe [v resnici ne, ampak na dan priprave na pasho] (Janez 19:14).
O: Matej 26,17, Marko 14,12 in Luka 22,7 NE navajajo prvega dne pashe, temveč prvi dan praznika nekvašenega kruha. To je bil četrtek, dan, ko so zaklali pashalno jagnje, ne pa petek, ko so jedli pashalno jagnje. Jezus ni bil križan na dan pashe, temveč Janez 19:14 pravi, da je bil na križu na dan priprave na pasho. Kar zadeva zadnjo večerjo in križanje, kdaj se začne dan? Za Jude se je začel ob sončnem zahodu, zadnja večerja in križanje pa sta bila istega dne.

V23: Kdaj je David prinesel skrinjo zaveze v Jeruzalem? Pred zmago nad Filistinci ali po njej? (a) Po njej (2. Samuelova knjiga, 5. in 6. poglavje). (b) Pred njo (1. Kronika, 13. in 14. poglavje).
O: Pot skrinje je potekala v dveh fazah, pravo vprašanje pa je, ali je prva faza potekala pred bojem proti Filistejcem, po njem, istočasno z njim ali pa ni določena. Ni nobenega problema, ko enkrat spoznaš, da odlomki niso nujno v kronološkem zaporedju. Če odlomek ne prehaja z besedo »potem« ali »kasneje« ali čim podobnim, se lahko dogajajo istočasno ali v katerem koli zaporedju.

Prva faza potovanja: David je skrinjo prinesel iz Kirjat-Jearima, a po smrti Uze jo je pustil v hiši Obed-Edomu iz Gata. (1. Kronika 13; 2. Samuelova knjiga 6,1–11)

Boji: Filistejci so se zbrali proti Davidu in se z njim spopadli pri Baal-Perazimu, nato pa v dolini Refaim. (1. Kronika 14; 2. Samuelova knjiga 5:20–25)

Druga faza potovanja: David je skrinjo prenesel iz hiše Obed-Edoma v Jeruzalem (1. Kronika 15:1–29; 2. Samuelova knjiga 6:12–18)

V 2. Samuelovi knjigi 6,1 je beseda »spet«, vendar ta »spet« ne pomeni nujno po boju. Tudi v 1. Kroniki ni besede, ki bi označevala časovni red.

V24: Kako se je imenovala mati kralja Abije? (a) Mihaija, hči Uriela iz Gibeje (2. Kronika 13:2). (b) Maaka, hči Absaloma (2. Kronika 11:20). Toda Absalom je imel le eno hčer, ki se je imenovala Tamar
O: Čeprav 2. Kronika 11:20 izrecno ne navaja, da je bil ta Absalom isti kot Davidov sin, je najverjetneje šlo za isto osebo.

V knjigi »735 Baffling Bible Questions Answered« (Odgovori na 735 zapletenih biblijskih vprašanj), str. 137, je navedeno, da hebrejska beseda za hčerko, »bet«, lahko pomeni potomko, zato je Maaka morda bila Absalomova vnukinja. Tudi knjiga »Hard Sayings of the Bible« (Težke besede Svetega pisma), str. 245, omenja, da je 1. Mojzesova knjiga 46:15 primer, kjer »sinovi Leje« pomenijo Lejine potomce.

Obstajajo vsaj tri preproste možne rešitve, ki ne vključujejo nobenih napak prepisovalcev.

Absalom -> Uriel -> Maaka Absalom je imel sina Uriela, ki je živel v Gibei in je imel hčerko Maako.

Uriel -> hči + Absalom -> Maaka Uriel, ki je živel v Gibei, je imel hčer, ki se je poročila z Absalomom. Imela sta hčer po imenu Maaka.

Absalom -> hči + Uriel -> Maaka Absalom je imel hčer, ki se je poročila z Urielom, ki je živel v Gibei, in imela sta hčer po imenu Maaka.

V25: Ali so Jozue in Izraelci osvojili Jeruzalem? (a) Da (Jozue 10:23, 40). (b) Ne (Jozue 15:63).
Odgovor: Ni dovolj, da samo berete Sveto pismo; morate ga brati pozorno. Napačno je trditi, da Jozue 10,23.40 pravi, da so osvojili Jeruzalem. Izraelci so v bitki premagali vojske, v jami so ujeli pet kanaanskih kraljev in so podjarmili deželo, vendar v knjigi Jozue ni nobenega verza, ki bi trdil, da so osvojili Jeruzalem.

V26: Kdo je bil oče Jožefa, Marijinega moža? (a) Jakob (Matej 1:16). (b) Heli (Luka 3:23).
O: Jakob je bil oče Jožefa, Heli pa je bil najbližji biološki prednik, oče Marije. V Luku 3,23 piše, da je bil Jezus sin – tako se je vsaj mislilo – Jožefa. To je zapisano v grškem besedilu, vpraševalec pa je podobno vprašanje že zastavil v vprašanju 3.

V27: Od katerega Davida sina je izhajal Jezus? (a) Salomona (Matej 1:6). (b) Natana (Luka 3:31).
O: Biološko je Jezus izhajal iz Natanove linije. Pravno pa je Jezus imel pravico do Davidove linije kot pravni (ne biološki) sin Jožefa, potomca Salomona.

V28: Kdo je bil oče Šealtiela? (a) Jekonija (Matej 1:12). (b) Neri (Luka 3:27).

O: To so bile več oseb z imenom Šealtiel in Zerubabel.

V Mateju 1:12 je navedeno: Jozija (ded) -> Jekonija -> Šealtiel -> Zerubabel -> Abiud -> Eliakim

V Luku 3:26–27 je navedeno: Melki -> Neri -> Šealtiel -> Zerubabel -> Reza -> Joannas -> Juda -> Jožef

V 1. Kroniki 3:15–17 rodovnik navaja: Jošija -> Jojakim -> Jekonija -> Šealtiel in Pedaija. Za Šealtiela ni omenjenih otrok, naslednji v kraljevski liniji pa je Pedaijev sin Zerubabel.

Rodovnika Marije in Jožefa sta bila enaka do Davida, nato pa sta se razšla. Po tem ni več nobene podobnosti niti pri prednikih niti pri potomcih. Morda sta bila Šealtiel in Zerubabel v Luku poimenovana v čast guvernerjem, omenjenim v 1. knjigi Kronik 3,15–17 in Mateju 1,12. Omeniti je treba tudi, da Luka 3,26–27 omenja Judu in Jožefa, vendar sta bila to druga oseba kot Juda, sin Jakoba, Jožef, sin Jakoba, in Jožef, Marijin mož.

V29: Kateri sin Zerubabela je bil prednik Jezusa Kristusa? (a) Abiud (Matej 1:13). (b) Reza (Luka 3:27). Toda sedem sinov Zerubabelovih je naslednjih: i. Mešullam, ii. Hanania, iii. Hašuba, iv. Ohel, v. Berekija, vi. Hasadija, viii. Jušabhezed (1. Kronika 3:19, 20). Imena Abiud in Reza nikjer ne ustrezata.
O: Oboje, saj je, kot kaže prejšnji odgovor, obstajala dva moža z imenom Zerubabel, zato ne bi smeli pričakovati, da se Rhesa pojavi v 1. Kroniki 3:19, 20, saj so bili sinovi v 1. Kroniki 3:19 sinovi guvernerja Zerubabela. Ime Abiud bi moralo ustrezati, zato gre lahko bodisi za pisarsko napako v grškem besedilu bodisi za pisarsko napako v hebrejskem besedilu. Pregled svitkov iz Mrtvega morja bi nam moral pokazati, za katero gre, vendar je edini del 1. knjige Kronik, ki se je ohranil v svitkih iz Mrtvega morja, 1. knjiga Kronik 7:24.

V30: Kdo je bil oče Uzija? (a) Joram (Matej 1). (b) Amazija (2. Kronika 26:1).
Odgovor: Matej ni navedel vseh rodov, ampak je nekatere preskočil, kar je lahko storil, saj »oče« v grščini in hebrejščini pomeni tudi prednika. 2. Kronika 22:1; 22:11; 24:27 in 26:1 kažejo, da rodovnik poteka: Jehoram/Joram → Ahazija → Joaš- > Amazija → Uzija. Tudi tu »oče« pomeni prednika, Joram pa je bil prednik Uzija.

V31: Kdo je bil oče Jekonija? (a) Jošija (Matej 1:11). (b) Jojakim (1. Kronika 3:16
O: Beseda »oče« pogosto pomeni prednika, prav tako kot beseda »sin« pogosto pomeni potomca, na primer Jezus, sin Davida. 1. Kronika nam kaže, da je bil dober kralj Josija ded Jekonija, zli Jojakim pa njegov oče.

V32: Koliko generacij je bilo od babilonskega izgnanstva do Kristusa?
(a) Matej pravi, da štirinajst (Matej 1:17).
(b) A natančno štetje rodov razkriva le trinajst (glej Matej 1:12–16).
Odgovor: Obstajajo trije sklopi po 14 imen, vendar se ti ne seštevajo, saj prvi seznam zajema obdobje od Abrahama do vključno Davida, drugi pa obdobje od Davida do izgnanstva. Problem bi nastal, če bi Matej trdil, da je bilo 42 rodov, vendar Matej nikoli ni rekel, da je njihova vsota 42. Matej je verjetno mimogrede omenil tri sklope po 14 imen kot pomagalo za zapomnitev.

V33: Kdo je bil oče Šeleha? (a) Kainan (Luka 3:35–36). (b) Arfaksad (Prva Mojzesova knjiga 11:12).
O: Odgovor je skoraj enak kot pri vprašanju 31. Oče lahko pomeni prednika, sin pa potomca.

Arfaksad je bil oče/prednik Šeleha v 1. Mojzesovi knjigi 10:24.

Luka kaže, da je bil Šela sin/potomec Kainana, ki je bil sin/potomec Arfaksada.

V34: Na koliko živalih je Jezus vstopil v Jeruzalem?
(a) Na eni – na osličku (Marko 11:7; prim. Luka 19:35). »In privedli so oslička k Jezusu in položili nanj svoja oblačila; in on je sedel nanj.«
(b) Na dveh – na osličku in na oslu (Matej 21,7). »Prinesli so osla in oslička, položili so nanju svoja oblačila in on je sedel nanju.«

O: Prisotni sta bili dve živali, oslica in njen osliček/mladič, kot pravi Matej 21,2–6. Tako Marko 11,7 kot Luka 19,35 pravita, da je Jezus sedel na oslička/mladiča. Mimogrede, prva oseba, za katero je znano, da je odgovorila na to domnevno protislovje, je Justini Martir v delu »Dialog s Tryfonom Judom«, poglavje 53, napisano okoli leta 138–165 n. št.)

V35: Kako je Simon Peter izvedel, da je Jezus Kristus? (a) Z razodetjem iz nebes (Matej 16,17). (b) Povedal mu je njegov brat Andrej (Janez 1,41).
O: Peter je v Janezu 1:41 izvedel, da je Jezus Kristus, na podlagi (skromnega) pričevanja svojega brata Andreja, vendar je šele kasneje, v Mateju 16:17, Peter na podlagi navdiha Svetega Duha z gotovostjo spoznal, da je Jezus Kristus.

V36: Ali je Jezus svojim učencem dovolil, da so na potovanju imeli palico? (a) Da (Marko 6.) (b) Ne (Matej 10:9; Luka 9:3).
O: Jezus bi lahko za različna potovanja dal različna navodila. Po drugi strani pa gre verjetno le za pisarsko napako, pri kateri so v kopijah, ki jih imamo od Marka, namesto »ne« vstavili »samo«. V grščini je razlika med »samo« in »ne« v dodatku dvočrkovne grške besede ei.

V37: Ali je Herod mislil, da je Jezus Janez Krstnik? (a) Da (Matej 14:2; Marko 6:16). (b) Ne (Luka 9:9)
O: Po Luku 9,7 je bil Herod zmeden, zato ni vedel, kaj naj si misli. V Luku 9,7–9 piše: »Ko je tetrarh Herod slišal o vsem, kar se je dogajalo, je bil zmeden. Nekateri so namreč govorili, da je Janez vstal od mrtvih, drugi, da se je pojavil Elija, spet drugi pa, da je vstal nekdanjni prerok. ‚Janeza sem obglavil,' je rekel Herod, ‚a kdo je ta človek, o katerem slišim takšne stvari?' In ves čas je poskušal videti Jezusa.«

V Mateju 14:2 Herod reče svojim spremljevalcem: »To je Janez Krstnik; vstal je od mrtvih!« Marko 6:16 pravi podobno: »Janez, ki sem mu odsekal glavo, je vstal!« Upoštevajte, da v grškem besedilu ni bilo ločil. Kar je tu prikazano kot klicaj, bi lahko bilo vprašaj.

V38: Ali je Janez Krstnik prepoznal Jezusa pred njegovim krstom? (a) Da (Matej 3:13–14). (b) Ne (Janez 1:32, 33).
O: Ne pozabite, da sta bila Janez Krstnik in Jezus bratranca, zato je Janez Jezusa že poznal. Vendar je Sveti Duh potrdil, da je Jezus Mesija, med krstom, v tistem trenutku, ko je Jezus prišel iz vode (Matej 3:13–14). Janez ne bi videl tega potrditve, če ne bi videl Duha, kako se je v obliki goloba spustil na Jezusa. Janez 1:32, 33 ne opisuje, kdaj je Janez videl Duha, kako se je spustil na Jezusa. Namesto tega opisuje, kako je Janez drugim povedal, da je videl Duha, kako se je v obliki goloba spustil na Jezusa. Ker Janezovo evangelij ne navaja, kdaj je bil Jezus krščen, je napačno trditi, da Janez pravi, da se je to zgodilo po njegovem krstu.

V39: Ali je Janez Krstnik prepoznal Jezusa po njegovem krstu? (a) Da (Janez 1:32, 33). (b) [domnevno] Ne (Matej 11:2).
Odgovor: Matej 11,2 ne pravi, da Janez Jezusa ni več prepoznal. Janez je bil namreč v obdobju dvoma in je Jezusa izzival, naj svetu dokaže, kdo je.

V40: Kaj je Jezus po Janezovem evangeliju rekel o tem, da priča o sebi? (a) »Če pričam o sebi, moje pričevanje ni resnično« (Janez 5:31).
(b) »Tudi če pričujem o sebi, je moje pričevanje resnično« (Janez 8:14).

Odgovor: V Janezu 5,31 je Jezus hotel reči, da če bi bil nekdo, vključno z njim samim, edini priča samemu sebi, se to pričevanje v nepristranskem sodišču ne bi štelo za veljavno. Nesmiselno je misliti, da Jezus pravi, da noče trditi, da je Mesija ali Božji Sin.

Podobno v Janezu 8:14 Jezus pravi, da je sicer priča, vendar ni edina priča zanj; tudi Oče je priča zanj. To pričevanje so potrdili Jezusovi čudeži.

V41: Ko je Jezus vstopil v Jeruzalem, ali je še isti dan očistil tempelj?
(a) Da (Matej 21:12).
(b) Ne. Vstopil je v tempelj in se ozrl naokoli, a ker je bilo že zelo pozno, ni storil ničesar. Namesto tega je odšel v Betanijo, da bi tam prenočil, in se naslednje jutro vrnil, da bi očistil tempelj (Marko 11:1–17).
Odgovor: Jezus je v Jeruzalem vstopil s slavnostnim vhodom, nato pa je tam prenočil. Naslednji dan je Jezus ponovno vstopil v Jeruzalem in nato iz templja izgnal menjalce denarja. Matej 21,11–12 izpušča čas, ko je prenočil in ponovno vstopil v Jeruzalem, vendar izpuščanje podrobnosti ni napaka.

V42: Evangeliji pravijo, da je Jezus preklel figovo drevo. Ali je drevo takoj usahnilo?
(a) Da. (Matej 21:19).
(b) Ne. Usahnilo je čez noč (Marko 11:20).
(Do zdaj nisem razumel, zakaj je Jezus preklel figovo drevo sredi
pomladi?????)

O: Marko 13:28–29 kaže, da je figovo drevo predstavljalo judovski narod, pomanjkanje plodov pa pomanjkanje sprejemanja Jezusa s strani večine Judov.

Jezus je figovo drevo verjetno preklel dvakrat. Preklel ga je nekega dne zjutraj [v ponedeljek ali torek] v Marku 11:12–14, nato pa naslednji dan v Mateju 21:18–19a. Čeprav ni navedeno, kdaj se je začel proces odmiranja, je drevo usahnilo takoj po tem, ko je bilo drugič prekleto v Mateju 21:19b–22. (glej tudi Marko 11,20–25). To se je zgodilo tudi Judom. Narod je bil pod prekletstvom, ker je na Kalvariji zavrnil Jezusa, vendar takojšnjih posledic ni bilo videti. Po tem pa je sledilo obdobje nemirov proti Rimljanom in judovskega preganjanja cerkve. Kasneje so se Judje uprli Rimljanom in Jeruzalem je bil leta 70 n. št. uničen.

Figa je bila prekleta, ker je bila simbol izraelskega ljudstva, vendar je tu še več informacij. Knjiga »Hard Sayings of the Bible« (str. 441–442), ki črpa podatke iz članka »The Barren Fig Tree« avtorja W. M. Christieja, ponuja več podrobnosti. V njem je zapisano, da se proti koncu marca na figovih drevesih začnejo pojavljati listi in zrastejo majhni izrastki, imenovani v palestinski arabščini »taqsh«, velikosti zelenih mandljev. Ti odpadajo, saj niso pravi fige, vendar jih kmetje še vedno jedo, ko so lačni. Če pa se figovi listi pojavijo brez »taqsh«, potem fig ne bo.

V43: Ko je bil Pavel na poti v Damask, je videl svetlobo in slišal glas. Ali so tisti, ki so bili z njim, slišali ta glas? (a) Da (Apostolska dela 9:7). (b) Ne (Apostolska dela 22:9).
O: V Apostolska dela 9:7 so možje, ki so bili s Saulu/Pavlu, slišali le zvok/glas (Apostolska dela 9:7). Vendar pa za razliko od Apostolska dela 22:9 niso slišali Njegovega glasu, ki je govoril Saulu/Pavlu. Ljudje lahko slišijo zvok, vendar ne razumejo besed.

V44: Ko je Pavel zagledal svetlobo, je padel na tla. Ali so tudi njegovi sopotniki padli na tla? (a) Da (Apostolska dela 26:14). (b) Ne (Apostolska dela 9:7).
O: Ko ljudje padejo na tla, se lahko kasneje spet dvignejo in stojijo brez besed.

V45: Ali je glas takoj natančno pojasnil, kakšne bodo Pavlove naloge? (a) Da (Apostolska dela 26:16–18).
(b) Ne. Glas je Pavlu ukazal, naj gre v mesto Damask, kjer mu bo povedano, kaj mora storiti (Apostolska dela 9:7; 22:10).

O: Med temi verzi ni nobenega nasprotja: Najprej so tu omenjeni verzi.

Apostolska dela 9:7 »Moški, ki so potovali s Saulu, so tam stali brez besed. Slišali so glas, a nikogar niso videli.«

V Apostolska dela 26,16–18 Jezus govori Saulu: »Vstani in postavi se na noge. Kajti pokazal sem se ti, da te imenujem za služabnika in pričo tega, kar si videl od mene in kar ti bom pokazal. Rešil te bom iz tvojega lastnega ljudstva in izmed poganov. Pošiljam te k njim, da jim odpreš oči, da se bodo obrnili iz teme v luč in iz Satanove moči k Bogu, da bodo prejeli odpuščanje grehov in dediščino med tistimi, ki so posvečeni po veri vame.«

Apostolska dela 22,10: »Vstani in pojdi v Damask. Tam ti bo povedano vse, kar ti je bilo določeno.«

Apostolska dela 26,16–18 so zelo splošen oris tega, kdo bo Saulo iz Tarza. Ni podrobnosti o tem, kaj naj Saulo stori, razen da jim bo nekako odprl oči in jih obrnil iz teme v luč. Ne, potrebno bo bilo ne le učenje v Damasku, ampak sedem let učenja v Arabiji, preden bo Pavel natančno vedel, kaj naj stori in kako naj to stori.

V46: Kaj je Juda storil s krvnim denarjem, ki ga je prejel za izdajo Jezusa?
(a) Kupil je polje (Apostolska dela 1:1)
(b) Vse je vrgel v tempelj in odšel. Duhovniki niso smeli dati krvnega denarja v tempeljsko blagajno, zato so ga uporabili za nakup polja, da bi tam pokopavali tujce (Matej 27:5).

O: Oboje, čeprav je prvo posredno. Juda je denar vrgel v tempelj. Duhovniki so denar uporabili za nakup polja v Judovem imenu.

V47: Kako je umrl Juda?
(a) Potem ko je denar vrgel v tempelj, je odšel in se obesil (Matej 27:5).
(b) Potem ko je s ceno svojega zlega dejanja kupil polje, je padel z glavo naprej, se razpočil na dvoje in mu so se izlile vse notranjosti (Apostolska dela 1:1).

Odgovor: Dovolite mi, da zastavim grozljivo vprašanje. Ko se nekdo obes , in če nihče ne sname trupla ter ga nobena žival ne odnese, ker visi na drevesu, kaj se zgodi s truplom? Misliš, da ostane nedotaknjeno za vedno? – Seveda ne.

Možno je tudi, da je Judáš poskušal obesiti se nad pečino, a mu to ni uspelo, ker se je vrv pretrgala.

V48: Zakaj se polje imenuje »Polje krvi«?
(a) [Domnevno] zato, ker so ga duhovniki kupili s krvavim denarjem (Matej 27,7–8).
(b) Zaradi krvave smrti Judasa na tem mestu (Apostolska dela 1:19).

Odgovor: Med tema dvema odlomkoma ni nasprotja.

Matej 27,7–8 ne pravi, da so ga duhovniki kupili izključno s krvavim denarjem. Matej 27 pravi: a) da se je Juda obesil, b) da je bilo polje kupljeno s krvavim denarjem in c) da je bilo to mesto za pokop tujcev.

Apostolska dela 1:19 pravijo le, da so prebivalci Jeruzalema slišali o a) Judovi smrti, b) da je bilo kupno s krvavim denarjem, zato so ga poimenovali »polje krvi«.

V49: Ali je Herod hotel ubiti Janeza Krstnika? (a) Da (Matej 14:5).
(b) Ne. Ubit ga je hotela Herodija, Herodova žena.
Toda Herod [se je bal Janeza in] je vedel, da je pravičen človek, zato ga je varoval (Marko 6:20).

Odgovor: Herod je bil v tem primeru razpet med dvema mnenjema. Herod je želel, da bi Janeza ubili, vendar ni hotel dajati vtisa, da je tisti, ki to želi. Herod se je morda bal Janeza iz dveh razlogov. Če bi Herod preprosto izvedel kapriciozno izgledajočo usmrtitev, ljudstvo Heroda sploh ne bi spoštovalo. Toda tudi potem, ko je Herod Janeza zaprl v ječo, da bi ga ubili, je morda premislil. Če je bil Janez res prerok, kako bi se Herod zagovarjal pred Bogom? Herodija pa je rešila vse Herodove težave in oklevanje tako, da je svojo hčerko prisilila, naj od Heroda izsilijo obljubo, da bo ubil Janeza Krstnika. To pomeni, da je Herodija vsaj rešila Herodove težave v tem življenju.

V50: Kdo je bil deseti Jezusov učenec na seznamu dvanajstih?
a) Tadej (Matej 10,1–4; Marko 3,13–19).
(b) Juda, sin Jakoba, je ustrezno ime v Lukuovem evangeliju (Luka 6,12–16).

Odgovor: Tadej je ista oseba kot Juda, sin Jakoba, v Luku 6:16 in Apostolskih delih 1:13, podobno kot sta Peter in Simon ista oseba. Morda Tadej po križanju ni hotel, da bi ga imenovali Juda, zaradi morebitne zmede z Judom Iškariotom. Juda je hebrejsko ime. Nekateri grški rokopisi navajajo ime Tadej, nekateri »Lebbaeus«, spet drugi pa »Lebbaeus, imenovan/poimenovan Tadej«. Asimovov vodnik po Svetem pismu (str. 908) navaja, da je »Lebbaeus« grška oblika imena »Levi«.

V51: Ko je Jezus vstopil v Kafarnaum, je ozdravil sužnja stotnika. Ali je stotnik osebno prišel k Jezusu, da bi ga za to prosil? (a) Da (Matej 8:5).
(b) Ne. Poslal je nekaj judovskih starešin in svojih prijateljev (Luka 7:3, 6).

Odgovor: Stotnik je poslal judovske posrednike; Matej je verjetno izpustil podrobnosti o posrednikih, ker ni hotel zamegliti dejstva, da je Jezus pomagal nejudovskemu človeku, kot navaja »The Expositor’s Bible Commentary«, 8. zvezek, str. 200. NIV Study Bible, str. 1453, dodaja, da tudi v primeru, ko je Pilat bičal Jezusa v Mateju 27:26, Matej NE pravi, da je Pilat osebno bičal Jezusa, ampak da je dal Jezusa bičati.

V52: Ali je poleg Jezusa še kdo drug vstopil v nebesa? (a) Ne (Janez 3:13).
(b) Da. »In Elija je v nebesih vzletel v viharju« (2. Kralji 2:11).

Odgovor: Ta odgovor zahteva temeljito razumevanje krščanske teologije. Ko se je življenje vernikov iz Stare zaveze na zemlji končalo, so odšli živet k Bogu v raj, ki se v Luku 16,22 imenuje tudi Abrahamovo naročje. Vendar pa nihče ni odšel v nebesa, kjer je zdaj Jezus, dokler Jezus ni umrl in vstal od mrtvih. Zato je Jezus rekel tatvu na svoji desni: »Danes boš z menoj v raju.«

V53: Komu so Midjanci prodali Jožefa? (a) »Išmaelcem« (1. Mojzesova knjiga 37:2). (b) »Potifarju, faraonovemu uradniku« (1. Mojzesova knjiga 37:36).
O: Odgovor bi moral biti očiten. Jakobovi drugi sinovi takrat niso odpotovali v Egipt, kjer je živel Potifar. Jožefa so prodali neposredno Izmaelcem, ti pa so ga prodali Potifarju. Izmaelci niso hoteli Jožefa za sužnja; bili so le prevozniki, ki so ga prodali Potifarju.

V54: Kdo je pripeljal Jožefa v Egipt?
(a) Izmaelci so kupili Jožefa in ga nato »odpeljali v Egipt« (1. Mojzesova knjiga 37:25, 27).
(b) »Midjanci so ga prodali v Egiptu« (1. Mojzesova knjiga 37:36).
(c) Jožef je rekel svojim bratom: »Jaz sem vaš brat Jožef, ki ste me
prodali v Egipt« (Prva Mojzesova knjiga 45:4).

O: Čeprav bi lahko šlo pri »Midjancih« ali »Išmaelcih« za pisarsko napako, obstaja še ena razlaga. Midjanci in Išmaelci niso bili ločeni drug od drugega, zato sta se oba izraza uporabljala izmenično. Tudi danes Arabci izhajajo iz bratrancev Kanaancev, ki so živeli v Bahrajnu, ter drugih semitskih in hamitskih ljudstev, pa tudi iz drugih prednikov, ki niso bili potomci Izmaela. Ko Arabci pravijo, da izhajajo iz Izmaela, je v tem tudi nekaj resnice, saj so se vsa ta ljudstva med seboj poročala. Poleg tega je imel Abraham še sedem drugih sinov s Keturo, med katerimi so bili Midian, Šeba in Dedan.

Kar zadeva točko c): Jožefovi bratje so ga posredno prodali v Egipt prek arabskih trgovcev.

V55: Kdo je ubil Goljata? (a) David (1. Samuelova knjiga 17:23, 50). (b) Elhanan (2. Samuelova knjiga 21:19).
Odgovor: V naših ohranjenih različicah 2. Samuela 21:19 je očitno napaka prepisovalca, saj je izpustil besedno zvezo »Lahmi, brat«

1. Kronika 20:5 pravi, da je Elhanan ubil Lahmija, brata Goljata.

To prepisovalno napako je enostavno slediti, kot navaja knjiga Hard Sayings of the Bible, str. 212–213, ki podaja celovito hebrejsko analizo.

V56: Kdo je ubil Saula? (a) »Saul je vzel svoj meč in se z njim zabodel. . . . Tako je Saul
umrl …« (1. Samuelova knjiga 31:4–6). (b) Ubil ga je Amalekit (2. Samuelova knjiga 1:1–16).

Odgovor: Saul se je sam ubil. 2. Samuelova knjiga 1:1–16 ne pravi, da je Amalekit ubil Saula. Namesto tega kaže, da je Amalekit Davidu trdil, da je ubil Saula. Amalekit je lagal, ker je pričakoval nagrado, toda David ga je namesto tega dal usmrtiti.

V57: Zakaj Stara zaveza [domnevno] uči, da pekla ni, medtem ko Nova zaveza uči, da obstaja? Koncept »postopnega razodetja« ne pojasni nasprotij v svetopisemskih besedilih.
O: Stara zaveza res uči o peklu, čeprav ne tako jasno.

»A ti boš spuščen v Šeol, v najgloblje globine jame.« Izaija 14:15

»Kdo med nami lahko prebiva ob požrešnem ognju? Kdo med nami lahko prebiva ob večnih plamenih?« Izaija 33:14

Jama: Job 33:24; Psalm 30:9

Ezekiel 32:18–31 je dolg opis tistih v jami. O faraonu, ki je že v jami, piše, da bo tam videl druge in se tolažil zaradi svojega številnega ljudstva.

Izaija 66:24 pravi, da črv ne umre in ogenj ne ugasne za tiste, ki so se borili proti Bogu.

Nazadnje, kako dolgo bo trajal pekel? Ogenj, ki ga je Bog prižgal proti tistim, ki ga sovražijo, bo gorel večno. (Jeremija 17:4)

V58: Zakaj večina Stare zaveze uči, da ni posmrtnega življenja (glej na primer Pridigar 9:5–6), medtem ko to uči poznejša pisma Stare zaveze in Nova zaveza?
O: Ne uči o posmrtnem življenju v grobu, kot to počne islam, vendar pa uči, da posmrtno življenje obstaja.

»In mnogi, ki spijo v prahu zemlje, se bodo prebudili, nekateri k večnemu življenju, drugi pa k sramoti in večnemu preziru.« Dan 12:2

»A Bog bo rešil moje življenje iz Šeola, kajti zagotovo me bo vzel k sebi.« Ps 49,15

»Pot življenja vodi navzgor za modrega, da se izogne spustu v podzemlje.« Pregovori 15:24

Job 19:26–27 – »Tudi ko bo moja koža uničena, bom še v svojem mesu videl Boga. Sam ga bom videl; moje oči ga bodo uzrle, in ne kot tujca. Kako hrepeni moje srce v meni!«

Za tiste v onostranstvu obstaja mesto, Job 26:6; Psalm 139:8

V 2. Samuelovi knjigi 12:23, ko je David rekel, da bo šel k svojemu mrtvemu sinu, a da se sin ne bo vrnil k njemu, je David domneval, da sin še vedno obstaja, a ni bil popolnoma uničen.

David je v Psalmu 23:6 rekel, da bo prebival v Gospodovi hiši na veke

David je v Psalmu 16:10 prerokoval, da Bog ne bo pustil njegove [Svetega] duše v Šeolu.

Čeprav bo pravični služabnik umorjen, bo videl svoje potomce v Izaiju 53:10–11:

(citat iz BSB)

Čeprav Stara zaveza ni tako jasna kot Nova zaveza, v nobeni od njiju ni omenjenega drugega pojma, in sicer mučenja ljudi, ki so še vedno v svojih razpadajočih telesih na pokopališču, kot to navaja muslimanska teologija. Opravičujemo se za dolžino naslednjega odstavka, vendar je to nujno, da to ustrezno utemeljimo v muslimanski teologiji.

Muka v grobu je dejstvo. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 1311, str. 199

Ljudje so najprej v grobu. Nato gredo v raj ali pekel. Ibn-i-Majah, zvezek 5, št. 4268, str. 500, 501

Vsi muslimani, razen mučenikov, so v grobovih sojeni. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 2057, str. 533; Bukhari, zvezek 1, št. 184, str. 126

Muslimane v grobovih čaka nekaj muk. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 2066, str. 536

Telesa prerokov so v grobovih živa in lahko slišijo. Abu Dawud, zvezek 1, opomba 514, str. 269

Neko noč je Mohamed videl, da se je Mojzes molil v svojem grobu. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 1637, str. 1640

Muslimani v svojih grobovih slišijo zvok korakov ljudi. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 2054–2055, str. 531–532

Neverniki so v svojih grobovih kaznovani, če njihove družine jokajo nad njimi. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 1851–1862, str. 477–451

Mohamed je slišal, kako sta bila dva mrtveca mučena v svojih grobovih. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 2072A, zvezek 2, št. 2072B, str. 539

Umrla je judovska ženska in Mohamed je rekel, da jo žalovanje njenih sorodnikov muči v grobu. Ibn-i-Majah, zvezek 2, št. 1595, str. 446

Judje so mučeni v svojih grobovih. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 2063, str. 535

Neka Judinja naj bi rekla, da so ljudje v grobu mučeni, ker so se umazali z urinom. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 1348, str. 217

Nekdo je bil v grobu mučen, ker se je umazal z urinom. Bukhari, 1, št. 215, 217, str. 141, 142; Ibn-i-Majah, 1, št. 347–349, str. 198–199

Jud, ki je drugim Judom prepovedal, da bi se porezali na mestih, kamor je padel urin, je bil kaznovan v grobu. Abu Dawud, 1, št. 22, str. 6

Če Mohamed položi svežo vejico na grob, lahko to koristi neverujočim mrtvim. Sahih Muslim, zvezek 1, št. 575, 576 in opomba 496, str. 171–172

Tudi Mohamed je iskal zatočišče pred mukami v grobu. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 2065, str. 535; zvezek 2, št. 2069, str. 537; zvezek 2, št. 2071, str. 538

»… slišala je, kako je Prerok prosil Alaha za zaščito pred kaznijo v grobu.« Bukhari, zvezek 2, št. 458, str. 258.

Neka Judinja je Mohamedu ali muslimanskemu moškemu povedala, da bodo v grobu sojeni. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 2068, str. 537

Judinja je Mohamedu rekla: »Naj te Alah obvaruje pred muko v grobu.« Nato je Mohamed molil za zaščito pred muko v grobu. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 1479, str. 281–282

Mohamed se je tresel ob misli na svojo muko v grobu. Sahih Muslim, 1, št. 1214, str. 290

Naj te Alah obvaruje pred mukami groba. Sahih Muslim, zvezek 2, št. 1973, str. 428

V Banu al-Najjarju so muslimani prevzeli ozemlje in izkopali grobove nevernikov v iskanju zaklada. Abu Dawud, 1, št. 454, str. 118

Grobovi politeistov so bili izkopani, na tem mestu pa je bila zgrajena mošeja. Sunan Nasa’i, zvezek 1, št. 705, str. 444–445

Domnevni čudež Mohameda, ki je povedal, kateri grob je treba izkopati, da bi dobili zaklad. Prav tako je za muslimane v redu, da izkopavajo grobove nemuslimanov, če bodo s tem imeli kakšno korist. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3082 in opomba 2556, str. 878

V59: Zakaj cerkev trdi, da Bog ni avtor zmede (1 Korinčanom 14:33), če pa številni svetopisemski odlomki temu odkrito nasprotujejo? Glej Prvo Mojzesovo knjigo 11:9; Drugo Mojzesovo knjigo 14:24 in 23:27; Peto Mojzesovo knjigo 7:23 ter 28:20, 28; Jozue 10:10.
O: Čeprav grška beseda v 1 Korinčanom 14,33 nima istega pomenskega obsega kot beseda v Stari zavezi, obstaja precej preprostejša razlaga. Ogledati si je treba kontekst tega verza, kar pomeni, da je treba prebrati vsaj nekaj verzov pred in za zadevnimi verzi. 1 Korinčanom 14:33 govori o cerkvenih zborih vernikov. To se ne nanaša na tiste, ki so se upirali Bogu pri stolpu v Babilonu, na egipčansko vojsko, ki je preganjala Mojzesa, niti na sovražnike Izraelcev.

V60: Ali je bil Bog znan pod imenom Jahve že pred Mojzesom (2. Mojzesova knjiga 6:3) ali pa ne (1. Mojzesova knjiga 4:26, 5:29, 9:24, 22:14, 27:20, 27:27, 28:20–21)?
O: Najprej opazka, ki ni del odgovora, nato pa odgovor. Po eni strani, ker je Mojzes napisal Prvo Mojzesovo knjigo v svojem času, ne v Jakobovem, je lahko uporabil katero koli ime, ki si je želel. Na primer, ljudje pravilno pišejo, da je Kolumb odkril Ameriko, čeprav Kolumb ni poznal imena »Amerika«. Za več informacij glej knjigo When Critics Ask, str. 68–69. To samo po sebi pojasni vse razen 53 mest, ki so neposredni citati ali podobno.

Odgovor je, da 2. Mojzesova knjiga 6,3 ne pravi, da jih Abraham, Izak in Jakob niso poznali.

Drugič, (s tem se izloči 5 od 53 odlomkov.)

Exodus ne pravi, da niso poznali Božjega imena. Pravi le: »Pojavil sem se … vendar se jim nisem razodel po svojem imenu GOSPOD [Jahve].« Čeprav je Bog govoril ali se je prikazal Abrahamu, Izaku in Jakobu vsaj (8, 1, 6) 15-krat, se jim Bog nikoli ni prikazal na poseben način, povezan z Njegovim božanskim imenom, kot se je prikazal Mojzesu. Dejansko, ko je Jakob po borbi v 1. Mojzesovi knjigi 32:29 prosil za ime, mu namerno ni bilo odgovorjeno.

V61: Ali je bil Zakon, ki ga je dal Jahve, popoln (Psalm 19:7), ali pa ni bil (Hebrejcem 8:6–?
O: David je rekel, da je bila Božja postava popolna, ker je bila dobra in ker je bila Božja volja. Hebrejcem 8,6– NE pravi, da bi v tem, kar je postava zapovedovala (in prepovedovala), kaj manjkalo. Hebrejcem namreč kaže, da je postavi manjkala moč, da bi spremenila srce človeka. Dobro je bilo, da so duhovniki darovali žrtve, toda nemoč postave je simboliziralo dejstvo, da so morali žrtve darovati znova in znova.

V62: Zakaj se šest poročil o vstajenju [domnevno] ne more uskladiti? (glej
Matej 28, Marko 16, Luka 24, Janez 20–21, Apostolska dela 1,3–12, 1 Korinčanom 15,3–8.) Pavel pravi, da je brez vstajenja krščanska vera zaman (1 Korinčanom 15,14). Kako je mogoče, da se svetopisemska poročila ne ujemajo v tako pomembni zgodbi?

O: Ni jih treba »uskladiti«, ker se že odlično dopolnjujejo. Tukaj je zaporedje teh 25 dogodkov. Številke se nanašajo na dogodke, ki morajo potekati v določenem vrstnem redu, črke, kot so a, b, c, pa se nanašajo na dogodke, ki se lahko zgodijo v poljubnem vrstnem redu. Besede v krepkem tisku označujejo čas, vrstni red in kraj.

Po Jezusovem vstajenju od mrtvih: Mt 28, Mk 16, Lk 24, Jn 20–21

————————————————————

R1a. Ko se je sobota končala, so se Marija Magdalena, druga Marija [Jakobova mati], Saloma in druge ženske odpravile k grobu. Mt 28,1b; Mk 16,1–3; Lk 24,1; Jn 20,1

R2a. Ko je angel odvrgel kamen, je prišlo do potresa. Stražarji so postali kot mrtvi. Mt 28:2–4

R2b. Angel je odvrgel kamen. Mk 16,4; Lk 24,2

R1b. Trupla niso našle, dva »moška« pa sta govorila z ženskami. Lk 24,3–8; Jn 20,2

R3. Zjutraj, ko je Jezus vstal od mrtvih, se ženskam prikaže angel in jim reče, naj učencem sporočijo, naj gredo v Galilejo. Mt 28,5–7; Mk 16,5–8

R4a. Medtem ko so se ženske hitele nazaj, se jim je prikazal tudi Jezus in jim rekel, naj učencem sporočijo, naj gredo v Galilejo. Mt 28,8–10

R4b1. Ko so se ženske vrnile od groba, jim učenci niso verjeli. Lk 24,9–11

R4b2. Peter in Janez stečeta k grobu, Janez pride tja prvi. Lk 24,12; Jn 20,3–9

R4b3. Nato se učenci vrnejo v svoje domove [v Jeruzalem]. Jn 20,10

R4c. Stražarji to povedo duhovnikom; duhovniki jih podkupijo. Mt 28,11–15

R4d. Medtem ko je Marija jokala, se Mariji Magdaleni prikažeta dva moška, nato pa Jezus. Mk 16,9–11; Jn 20,11–18

R5. Istega dne se na poti v Emaus Jezus prikaže dvema učencema (ki nista bila med enajstimi učenci). Ostane z njima do večera. Mk 16,12; Lk 24,13–29

R6. Takoj sta se oba učenca odpravila nazaj v Jeruzalem (7 milj stran) in to povedala enajstim učencem. Mk 16,13; Lk 24,33–35

R7. V Jeruzalemu, zvečer istega dne, ko je Jezus vstal od mrtvih, medtem ko sta se oba pogovarjala z učenci, se Jezus prvič prikaže desetim učencem. Jn 20,19–23

R8. Drugi učenci povedo Tomažu, da so videli Jezusa. Jn 20,25

R9. Osem dni kasneje se Jezus drugič prikaže enajstim učencem, vključno s Tomažem. Mk 16,14; Jn 20,19,26–31

R10. Jezus se jim prikaže (tretjič) ob Tiberijskem morju [Galileja]. Ulovijo 153 rib. Mt 28,19–20; Jn 21,1–14.

R11. Jezus trikrat vpraša Petra, ali ga ljubi. Jn 21,15–23

R12. V Galileji se Jezus prikaže učencem in jim izroči veliko poslanstvo. Mt 28,16–20; Mk 16,15–18

R13. Vrnili so se v Jeruzalem, kjer so ostali ali pa v Betaniji, predmestju.

R14. Medtem ko jedo, jim Jezus zapove, naj ostanejo v Jeruzalemu, dokler ne prejmejo moči z nebes (Lk 24,49; Apg 1,4). Upoštevajo to zapoved. Lk 24,52

R15. Jezus jih popelje v Betanijo, predmestje Jeruzalema na pobočju Oljske gore. Lk 24,50

R16. Štirideset dni po vstajenju (Apostolska dela 1,3) Jezus v oblakih vstopi v nebesa. Mk 16,19; Lk 24,50–51; Apostolska dela 1,9–11

R17a1. Apostoli se vrnejo v Jeruzalem in ostanejo v templju. Lk 24,52–53

R17b. Enajst apostolov izbere Matija za nadomestilo Judu. Apg 1,15–26

R18. V Jeruzalemu na binkošti (50 dni po pashi) so apostoli prežeti s Svetim Duhom. Apostolska dela 2

R19. Po tem so apostoli prosto potovali. Mk 16,20

V63: Zakaj so bili učenci presenečeni nad Jezusovim vstajenjem, čeprav jim je Jezus večkrat povedal, naj ga pričakujejo? (glej Matej 16,21; 17,22–23; 20,17–19; Marko 9,31; 10,34; Luka 9,22; 18,33). Celo angel je ženskam spomnil, da jim je Jezus povedal o svojem bližnjem vstajenju (Lk 24,6–7). Kako to, da so se ženske spomnile njegovih besed (Lk 24), učenci pa ne (Jn 20,9; Lk 24,12)? Celo Jezusovi sovražniki so se spomnili, da je napovedal, da bo vstal od mrtvih (Mt 27,63).
O: Če bi bil jaz učenec, ki je bil o tem obveščen, zagotovo ne bi ostal ravnodušen ob videnju Jezusa, ki vstaja od mrtvih. Ali ne bi bili tudi vi presenečeni?

V64: Zakaj Jezus v sinoptičnih evangelijih [domnevno] uči o odrešitvi z deli, medtem ko ga Janez prikazuje, kako uči o odrešitvi po veri?
O: Luka v priliki o izgubljenem sinu (Lk 15,11–32) počne ravno NASPROTNO od tega, da bi učil o odrešitvi z deli. Matej v Mateju 20,1–16 (prilika o delavcih v vinogradu) ne le uči, da gre za Božjo radodarnost, ne pa za naša dela. Jezus v Mateju stori tudi nekaj bolj subtilnega. V Mateju 5–6 Jezus pravi, da če bi hoteli živeti brezgrešno, morate ravnati tako. Ko učenci vprašajo: »Kdo pa se lahko reši?«, Jezus pokaže odrešitev skozi Božje odpuščanje. Matej uči odrešitev po milosti v Mateju 9:12; 18:23–35 itd. Ker »Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, ampak da bi služil in dal svoje življenje kot odkupnino za mnoge «, to ne more biti odrešitev za tiste, ki si jo zaslužijo, saj nas mora Jezus odkupiti.

Kot je razvidno iz naslednjega odgovora, Janez 14,15–24 uči, da bodo tisti, ki resnično ljubijo Boga, poslušni Njemu. Vendar niti Janez niti druga evangelija ne pravita, da je naša poslušnost ali dela vir ali vzrok naše odrešitve.

V65: Zakaj Janez v svojem evangeliju ne uči, da je treba pokesati se za svoje grehe, saj navaja, da je bil njegov evangelij napisan prav z namenom, da ljudem pokaže, kako se lahko rešijo (Janez 20:31)?
O: Še bolj kot druga evangelija Janezovo evangelij uči, da če resnično ljubiš Boga, mu boš poslušen. Kdor ne ljubi Boga, mu ne bo poslušen (Janez 14,15–24). Različni pisci so uporabili različne besede, da bi izrazili isto misel.

V66: Zakaj sta narava in izvajanje dveh zakramentov – krsta in Gospodove večerje – v Svetem pismu nejasna in vzrok za nesoglasja med cerkvami?
O: Mislim, da je to nekako podobno, kot ko berem muslimanske komentatorje, ki pravijo, da so ženska obrezovanje, časi molitve in pogoji za razvezo predmet razprav med šolami sunitskega islama, ker v Koranu niso opredeljeni.

Krst je jasen, ko enkrat razumeš pomen, ki stoji za njim. Krst se zgodi, ko oseba postane del Božje družine. Nekateri menijo, da je človek del Božje družine že po rojstvu od človeških staršev. Drugi (vključno z mano) pravijo, da se to pokaže, ko ljudje verujejo. Tisti iz prve kategorije pa imajo v sebi notranje protislovje. Morajo namreč razlikovati med tistimi, ki verujejo in so del Božje družine, nevidne Cerkve, ter tistimi, ki ne verujejo in so na nek čuden način del Božje družine, nevidne Cerkve. Gospodova večerja se po Jezusovih besedah opravlja v spomin na Jezusa in njegovo žrtev. Katoliška cerkev je prav tako učila, da se kruh in vino dejansko spremenita v telo in kri (luteranstvo pa je to prepričanje prevzelo v spremenjeni obliki). Ker ne razumejo Jezusove metafore, morajo verjeti, da je imel Jezus na prvotni zadnji večerji istočasno v isti sobi dve različni telesi. Tako je to jasno tistim, ki nimajo dodatnih predpostavk.

V67: Zakaj so si pisci Novega testamenta dovolili napačno citirati in napačno razlagati Stari testament ter združevati verze? (glej Matej 3:3 v primerjavi z Izaija 40:3; Matej 12:17–21 v primerjavi z Izaija 42:1–4; Matej 13:35 v primerjavi s Psalmom 78:1–3; Apostolska dela 2:16–21 v primerjavi z Joelem 2:28–32; Apostolska dela 7:43 v primerjavi z Amosom 5:25–27; Rimljanom 3:4 v primerjavi s Psalmom 51:4; Rimljanom 9:33 v primerjavi z Izaijem 28:16 in 8:14; Rimljanom 10:6–8 v primerjavi z 5. Mojzesovo knjigo 30:12–14; Rimljanom 11:9–10 v primerjavi s Psalmom 69:22–23; Pismo Rimljanom 11:26–27 v primerjavi z Izaijem 59:20–21; 1. pismo Korinčanom 2:9 v primerjavi z Izaijem 64:4; 1. pismo Korinčanom 3:20 v primerjavi s Psalmom 94:11; 1. pismo Korinčanom 15:54–55 v primerjavi z Izaijem 25:8 in Hozejem 13:14. )
O: Parafraziranje ni napačno citiranje. Včasih je bila morda njihova praksa, da so povezovali verze in navajali le najbolj znani vir. To ni bila le njihova praksa, ampak »midrašska« praksa Judov. Matejev evangelij je bil verjetno napisan predvsem za judovsko občinstvo, Matej pa je uporabljal njihove literarne sloge, s katerimi so se počutili udobno. Drugi pisci so v manjši meri uporabljali judovske literarne sloge, Pavel pa je bil seveda izobražen kot farizej.

V68: Zakaj so avtorji evangelijev uporabljali Septuaginto, slabši prevod Stare zaveze? (Matej 3:3; Luka 4:17–21; Apostolska dela 7:43; Apostolska dela 15:17; Rimljanom 10:11) Ali jim Sveti Duh ni uspel navdihniti z natančnejšim hebrejskim besedilom, tistim, ki je danes sprejeto?
O: Svitki iz Mrtvega morja so pokazali, da je bila Septuaginta včasih bližje starodavnemu besedilu kot masoretsko besedilo, čeprav je bilo v večini primerov masoretsko besedilo bližje. Preostale knjige so bile napisane v grščini, pisci pa so pogosto uporabljali grško Septuaginto. Vendar je pomemben pomen, ne pa natančne besede. Mimogrede, danes masoretskega besedila ne sprejemamo slepo. Čeprav je precej dobro, bi večjo težo pripisali zvitkom iz Mrtvega morja. Le da v večini primerov ni bistvene razlike.

V69: Zakaj sta Matej in Peter odlomke iz Stare zaveze vzela iz konteksta, da bi jih spremenila v preroštva, čeprav jih avtor Stare zaveze nikoli ni označil za preroške (na primer Apostolska dela 1,20 v primerjavi s Psalmom 69,25)?
O: Apostolska dela 1,20 se nanašajo na tistega, ki je izdal in preganjal Božjega izbranca. Psalm 69,25 je lahko splošna omemba vseh, ki preganjajo Božje ljudstvo. Zato se Psalm 69,25 lahko nanaša na mnoge, ki preganjajo Božje ljudstvo.

V70: Zakaj je Marko [domnevno] napačno navedel starozaveškega preroka (Marko 1,2)? (Ta napačna navedba se nahaja v kritičnem besedilu, ne pa v Textus Receptus, kar kaže, da je bila zgodnja cerkev pripravljena popravljati sveta pisma, da bi odpravila težave.) Kako se lahko zanesemo na Marka, da nam bo razložil starozaveška preroštva, če se celo moti glede vira?
O: Po eni strani Marko 1,2–3 dejansko izhaja iz dveh prerokov, Malaki 3,1 in Izaija 40,3, pri čemer je omenjen le bolj znani prerok, in sicer Izaija.

Po drugi strani pa to ni vprašanje »Textus Receptusa«, saj čeprav mnogi zgodnji rokopisi po imenu omenjajo Izaija, drugi tega ne počnejo. Zlasti v bizantinski družini rokopisov, pa tudi v rokopisu Alexandrinus, izvirnem bohairskem koptskem, etiopskem, armenskem in drugih rokopisih Izaija ni omenjen.

V71: Zakaj Juda kot preroštvo navaja nekanonično Enochovo knjigo (Juda 14–15)? Ali Sveti Duh ni navdihnil Jude, da bi vedel, da Enochova knjiga ne bo sprejeta v kanon?
O: Juda ni rekel, da citira Knjigo Enoha; rekel je, da citira človeka Enoha. Knjiga Enoha je mešanica resnice in zmote. Je tudi sestavljena knjiga, v kateri je združenih vsaj pet delov. Ta citat izhaja iz prvega in najstarejšega dela knjige. Če je Enoch to resnično rekel, dejstvo, da se ta citat nahaja v sestavljeni knjigi, ne odvzema resničnosti preroštva.

V72: Zakaj Matej 2,23 navaja neeksistentno starozaveško preroštvo? Ali je tudi Matej uporabljal nekanonična pisma?
O: Matej pravi: »Imenovali ga bodo Nazarečan«. Stara zaveza (podobno kot Koran) je bila prvotno zapisana brez soglasnikov, besedi »Nazarečan« in »poganjek« pa sta v hebrejščini brez samoglasnikov identični. Jezus je bil v Stari zavezi napovedan kot poganjek v Izaiju 11:1, Jeremiju 23:5, 33:5 in verjetno tudi v Zahariju 6:12. Zelo zanimiv je tudi Zaharija 3:8.

V73: Zakaj Matej pripisuje citat o lončarjevem polju Jeremiju, če Jeremija nima takšnega odlomka, najbližji v Stari zavezi pa je Zaharija (Matej 27:9–10; Zaharija 11:12)?
O: Najprej, kaj pravijo ti verzi, nato pa še nekaj odgovorov.

Matej 27:9–10 pravi: a) 30 srebrnikov, b) določenih s strani izraelskega ljudstva, c) s katerimi so kupili lončarjevo polje, d) kakor mi je Gospod zapovedal.

Zaharija 11:12–13 omenja: a) 30 srebrnikov, b) določili so ga tisti, ki so mu plačali, c) vrgli so ga lončarju. Ni nobene omembe polja niti tega, da bi mu Gospod tako zapovedal.

Jeremija 32:6–8 omenja nakup polja, kakor mu je Gospod zapovedal.

Kristjani imajo vsaj štiri odgovore.

Napaka prepisovalca pri imenu Zaharija – Morda gre za napako prepisovalca pri imenu Zaharija. (Tako je menil John Calvin.) Čeprav Calvin v svojem času tega ni mogel vedeti, nekateri grški rokopisi dejansko navajajo ime Zaharija namesto Jeremija, v nekaterih pa ni navedeno nobeno od imen.

Napaka pri prevodu: Papias, učenec apostola Janeza, navaja, da je Matej svoj evangelij prvotno napisal v hebrejščini. Če je to res in je bil evangelij preveden v grščino, bi se ta podrobnost takrat lahko spremenila.

Nezapisana Jeremijeva preroštva. Že Zaharija 1,4 sam citira Jeremija 18,11. Zaharija 7,7 omenja, da ponavlja besede prejšnjih prerokov. To omenja knjiga »Težave v Svetem pismu« na str. 139.

Veriga pričevanj: Ena od midrašskih praks je bila citiranje različnih preroštev in njihovo povezovanje. To bi lahko bilo ne le tisto, kar imenujemo »veriga pričevanj«, temveč tudi ni brez precedensa, saj je verjetno tudi Marko 1:1 veriga pričevanj.

V74: Zakaj Nebukadnezar ni uničil Tira, kot je prerokoval Ezekiel (Ezekiel 26)? Ko ga je uničil Aleksander Veliki, zakaj ni ostal opustošen, kot je prerokoval Ezekiel? (glej Ezekiel 26:14, 27:36, 28:19; Wallace B. Fleming, The History of Tyre, Columbia University Press, 1915, str. 64).
O: Mesto Tir na celini je Nebukadnezar popolnoma porušil. Vendar so prebivalci Tira med 13-letnim obleganjem mesto ponovno zgradili na otoku nasproti celine. Zato je prišlo do paradoksa, da čeprav je Nebukadnezar osvojil mesto, Ezechiel 29:17–18 pravi, da Nebukadnezar ne bo dobil nobene nagrade za plen.

Otoško mesto je kasneje uničil Aleksander Veliki, mesto pa ni bilo nikoli več obnovljeno. Na njem so razprostrli ribiške mreže, kasneje pa je otok dejansko izginil in ga je nadomestil polotok, katerega temelj je bil nasip, ki ga je zgradil Aleksander.

V75: Kako je mogoče, da je Izaija prerokoval začasno uničenje Tira, medtem ko je Ezekiel prerokoval trajno uničenje (Ezekiel 26:14,21; 27:36; 28:19 v primerjavi z Izaija 23:13-1)?
O: Ker je bilo več kot eno uničenje Tira in sta na koncu obstajali dve lokaciji Tira. V Izaiju je bilo prerokovano (in se je izpolnilo), da bo

začasno uničenje mesta Tir na kopnem pod Nebukadnezarjem. Opozorite na podrobnosti v Izaiju 28:19.

Ezekiel 26:3–14 ima, z nekaterimi izjemami, hiastično strukturo. V popolnem hiastiku je vsaka misel predstavljena vzporedno v simetrični obliki. Spremembe v zaimkih v hebrejščini so tu pomembne.

Ezek 26:3 Mnoge narode bodo napadle Tir

... Ezk 26,4 Uničile bodo tirsko obzidje in stolpe.

… Ezechiel 26:4,5 Jaz [Bog] bom Tir spremenil v golo skalo, v kraj za razprostiranje ribiških mrež.

……Ez 26,6 Njene naselbine na kopnem bodo oplenjene.

……..Ezek 26:7 Nebukadnezar iz Babilona bo napadel Tir

……Ezek 26:8 On [Nebukadnezar] bo oplenil vaše naselbine na kopnem.

..Ez 26,8–9 Porušil bo obzidje in stolpe

..Ez 26:10,11 Njegovi konji bodo vstopili skozi tirska vrata in pobili del prebivalstva.

Ez 26:12 Oplenili bodo bogastvo in ropali. Podrli bodo tvoje obzidje in ruševine vrgli v morje.

Ez 26,13 Jaz [Bog] bom naredil konec njihovim pesmim.

….Ezek 26:14 Jaz [Bog] bom Tir spremenil v golo skalo, v kraj, kjer se razprostirajo ribiške mreže.

Kot stranska opomba: Septuaginta je do 12. verza pravilno ohranila zaimke. Nato je dvakrat uporabila »on«, kjer bi morala uporabiti »oni«, in enkrat »jaz« [Bog].

2. Kaj je bilo prerokovano:

Prerokba je sestavljena iz treh delov: mnoge narode (oni), Bog (jaz) in Nebukadnezar (on).

Prišle bodo številne narode, oplenile bodo Tir, porušile tirsko obzidje in ruševine vrgle v morje.

Bog bo Tir spremenil v golo skalo, kraj za razprostiranje ribiških mrež, in končal njihove pesmi (tirsko kulturo).

Prišel bo Nebukadnezar, oplenil mesto na kopnem, porušil obzidje in stolpe ter ubil del prebivalstva.

3. Kaj ni bilo prerokovano:

Nikjer ni omenjeno, da bi Nebukadnezar kaj storil z otokom ali kateri narod bo Bog uporabil, da bo otok spremenil v kraj za razprostiranje ribiških mrež. Plen so dobile številne narode – »oni« –, medtem ko je Nebukadnezar osvojil le naselja na celini.

4. Kaj se je zgodilo:

Asirci so pred Ezekielovo prerokbo pet let, v letih 726/724 pr. n. št., neuspešno poskušali zavzeti mesto na celini. Poskusili so še enkrat, a so leta 664 pr. n. št. spet doživeli poraz.

Nebukadnezar, kralj Babilona, je oblegal Tir 13 let, od leta 586/585 do 573 pr. n. št. Uspešno so porušili mesto na celini. Vendar so se Tirci iz Starega Tira preselili v že obstoječi Novi Tir na otoku (širokem 700–750 metrov), ki leži nasproti mesta na celini. Tirska flota je preprečila Babiloncem, da bi napadli otoško mesto.

Makedonski Aleksander je osvojil mesto na celini in iz ruševin zgradil 200 čevljev (60 metrov) širok nasip (umetni kopenski most), dolg pol milje (600–750 metrov), ki je povezoval mesto na otoku; po sedmih mesecih je leta 332 pr. n. št. osvojil tudi mesto na otoku. Enciklopedija Britannica navaja, da je pri osvojitvi Tira uporabil ladje iz številnih držav: Sidon, Ciper, Rodos, Mallus, Soli, Likija in seveda Makedonija. Aleksandrova vojska je najprej ubila 8.000 ljudi, kasneje križala 2.000, preostalih 30.000 pa je zasužnjila. (V »Anchor Bible Dictionary«, zvezek 6, str. 687, je navedeno, da je bilo sprva ubitih 6.000 ljudi, kasneje 2.000 križanih, 30.000 prodanih v suženjstvo, 15.000 pa so rešili Sidonci.)

Za več informacij o tem, kako besedi »on« in »oni« nakazujeta dvofazno uničenje, glej *Encyclopedia of Bible Difficulties*, str. 276–278, in *The Bible Knowledge Commentary: Old Testament*, str. 1279. Knjiga *735 Baffling Bible Questions Answered*, str. 187, nas opozarja, da časovni element te dvofaznosti ni bil natančno določen. Za več informacij glej tudi knjigo *When Critics Ask*, str. 287.

V76: Zakaj v egiptovski zgodovini ni bilo 40-letnega obdobja, ko bi bila vsa dežela brez ljudi in živali, kot je bilo prerokovano v Ezechielu 29,11–12?
O: Ezechiel 29:11–12 navaja le, da bo Egipt od Migdola do Asuana nasproti otoka Elefantina in (na meji s Kušom) 40 let opustošen. Migdol se verjetno nahaja v delti Nila. Nimamo dokumentov iz Egipta iz obdobja babilonske osvojitve (568 pr. n. št.) do časa, ko so Perzijci leta 539 pr. n. št. osvojili Babilon. Na splošno so Perzijci izgnanim ljudstvom dovolili vrnitev na njihova ozemlja. Za več informacij glej The Expositor’s Bible Commentary, zvezek 6, str. 891–892.

V77: Ko sta Adam in Eva pojedla prepovedani sadež, zakaj je Bog lagal o tem, kakšne bodo posledice (1. Mojzesova knjiga 2:17) (nekateri sodobni prevodi omilijo Jahvejevo izjavo, da bo Adam umrl »tisti dan«, in tako prikrivajo problem), medtem ko je kača govorila resnico (1. Mojzesova knjiga 3:5, 22)?
O: Kdaj se je začel proces obsodbe in smrti? Začel se je tisti dan, ko sta pojedla prepovedano sadje. Mimogrede, tudi ortodoksna sunitska muslimanska teologija pravi, da Adam in Eva tisti dan nista umrla, vendar je njun greh imel dolgoročne posledice za njiju in njune otroke.

»Tisto, kar vas je izgnalo iz raja, je bil greh vašega očeta Adama.« Sahih Muslim 1:380, str. 132

Izvirni greh, ki izhaja iz Adama, omenja čaščenje drugih poleg Alaha in umor. Bukhari, zvezek 4, št. 551–552, str. 347–348

Adam nosi soodgovornost za vsako dušo, ki je bila nepravično ubita. al-Tabari, zvezek 1, str. 315

Eva je bila prvotno pametna; Alah jo je po padcu naredil neumno. al-Tabari, zvezek 1, str. 280, 281

Po drugi strani pa se je Adam v nebesih prepiral z Mojzesom, da ni kriv za padec človeštva, ker je Bog to vnaprej določil. Torej je Adam v nebesih krivil Boga! Bukhari, zvezek 8, št. 611, str. 399; zvezek 9, št. 606, str. 448–4499; Sahih Muslim, zvezek 4, št. 6411, 6412, str. 1396; Ibn-i-Majah, zvezek 1, št. 80, str. 47–48; Abu Dawud, zvezek 3, št. 4684–4686, str. 1317–1318

Adam je neposlušal Boga in jedel s drevesa. Bukhari, zvezek 6, št. 236, str. 199; al-Tabari, zvezek 1, str. 275

Adamovo kesanje pa je bilo sprejeto. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 1433, str. 259

V78: Zakaj Lot ni bil obsojen, ker je dal svoje hčere v zlorabo moškim iz Sodome (1. Mojzesova knjiga 19:8)? Sveto pismo ga pravzaprav imenuje pravičnega (2. Petrov pismo 2:7)!

O: Lot je v Sodomi živel že dolgo časa in verjetno je vedel, da moški nikakor ne bi hoteli njegovih hčera (ki so bile že poročene z ljudmi iz Sodome). Lot je verjetno poskušal zadržati njihovo pozornost. Vendar to še vedno ne opravičuje njegove ponudbe. Verjamem, da je bil takrat obupan človek in da ga je ta občutek obupa pripeljal do greha, namesto da bi takrat zaupal Bogu. Lot ni bil brez greha, vendar je na splošno živel pravično življenje in verjamem, da se je pokesal in mu je bilo to odpuščeno.

Sveto pismo tukaj ne odobrava Lotovega ravnanja; le ga zabeleži. Če bi bilo Sveto pismo zgolj »propaganda«, bi pričakovali, da bi zabeležilo vsako pozitivno stvar in nikoli ne bi omenilo ničesar negativnega. Vendar Sveto pismo ni propaganda, ampak Božja resnična beseda, in iskreno govori o življenjih ljudi, z vsemi njihovimi pomanjkljivostmi.

V79: Kako lahko kristjani trdijo, da je zagotovilo svobode vere iz Prvega amandmaja utemeljeno na judovsko-krščanski etiki, če se Deuteronomij 13,6–10 in 17,2–7 temu popolnoma nasprotujeta?
O: Tukaj imate morda prav. Deuteronomij 13,6–10 in 17,2–7 sta bila napisana v času teokracije Stare zaveze. Nova zaveza ne kaže nobenega prisiljevanja, vendar ni točno trditi, da je prav to jamstvo judovsko-krščanska etika.

V80: Kako je mogoče, da je napad medveda pravična kazen za žaljenje (2. Kraljeva 2:23–24)? Ali to ni v nasprotju z Božjim lastnim zapovedjo »oko za oko, zob za zob«?
O: Ne, pri odgovoru je treba upoštevati štiri točke.

1. Elizej ni bil v nasprotju z Božjim zapovedjo, saj ni nikogar ubil. Ni bil Elizej, ampak Bog, ki je poslal medvede, da so ubili skupino mladeničev, ki so se spopadli s prerokom.

2. Hebrejska beseda za »mladenič« lahko v tem primeru pomeni ljudi, stare do okoli 20 let. Jožef je bil »mladenič« v 1. Mojzesovi knjigi 37:2, prav tako pa tudi vojaki v Abramovi vojski v 1. Mojzesovi knjigi 14:25.

3. Mladinske tolpe so bile takrat lahko nasilne, prav tako kot danes.

4. A ker si omenil sveto knjigo, ki odobrava umor, bi morda želel pogledati zgodbo o al-Khidru/Khadru v suri 18:63–82. Bil je morilec, ki je bil omenjen kot nekdo, ki je storil pravo stvar, in ki je bil modrejši od Mojzesa, kot navajata Bukhari, zvezek 1:124, str. 92, in Abu Dawud, zvezek 3, št. 4688–4690, str. 1319.

V81: Zakaj se Mojzes, Ezra, Jezus in Pavel [domnevno] ne strinjajo glede poroke in razveze? Mojzes je dovolil razvezo, Jezus jo je prepovedal, a jo je hkrati tudi dovolil, Pavel jo je dovolil, Ezra pa jo je celo zapovedal, da bi pomiril Boga (Ezra 10). Kako naj pošten kristjan ve, kako naj ravna na tem področju?
O: Naj zastavim zelo podobno vprašanje v izrazih, ki jih razumejo muslimani, nato pa odgovorim na vprašanje v zvezi s Svetim pismom. Zakaj se je Mohamed nesoglašal s samim seboj glede začasne poroke (mu’tah)? Mohamed je dovolil začasno poroko, kar pomeni poroko, ki se samodejno konča po določenem času, na primer po tednu, mesecu itd. Nato je Mohamed (očitno na ne preveč jasen način) v Khaibaru prepovedal začasno poroko. (Buhari, zvezek 5, knjiga 59, št. 527, str. 372; 7:50, 52, str. 36, 37; Ibn-i-Majah, zvezek 3, št. 1961, 1963, str. 180, 182). To očitno ni bilo preveč jasno, saj šiiti in nekateri suniti še danes verjamejo, da je začasna poroka sprejemljiva.

Kar zadeva Sveto pismo, zakaj bi postavljali vprašanja, na katera je Jezus že odgovoril? Jezus je prepovedal razvezo (razen zaradi nezvestobe) in rekel, da je to sprememba v primerjavi s Staro zavezo. Razlog, da je bila v Stari zavezi dovoljena, je bil v tem, da so bila srca ljudi otrpla (Matej 19:7–9). Ezra je judovskim moškim ukazal, naj se razvežejo s poganskimi ženskami, s katerimi se sploh ne bi smeli poročiti. Preprosto povedano: ko Jezus razveljavi ali doda nekaj k Stari zavezi, pošteni kristjani sledijo Jezusu.

Če vas skrbi vprašanje razveze, bi morda lahko pojasnili naslednje:

Moški v islamu se lahko loči od žene iz katerega koli razloga. Bukhari, zvezek 3, št. 859 (str. 534) pravi, da se moški lahko loči zaradi »nekaj neprijetnega pri svoji ženi, kot je starost ali podobno«.

’Umar je svojemu sinu ’Abd Allahu ukazal, naj se loči od žene, a ta je to zavrnil, ker jo je ljubil. Zato je ’Umar odšel k Mohamedu, ki mu je ukazal, naj se od nje loči. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5119, str. 1422

Mohamed je svojemu posvojenemu sinu Zaidu ukazal, naj se loči od Zainab, nato pa se je Mohamed poročil z Zainab. Zaid ni imel izbire, saj je Mohamed recitiral suro 33:36–38. Muslimani verjamejo, da je Koran neustvarjen in vpisan na ploščo v nebesih, toda sura 33:36–38 omenja Zaida po imenu in pravi, da pri ločitvi od Zainab ni imel nobene izbire. Kasneje se je Zainab bint Jahš »pohvaljevala pred drugimi ženami preroka in govorila: ›Allah me je poročil (s prerokom) v nebesih.‹« Bukhari, zvezek 9, št. 517, str. 382. Glej tudi zvezek 9, št. 516, 518, str. 381–383.

’Umar je rekel, da se je Mohamed ločil od Hafse (preklicna ločitev) in jo nato ponovno vzel nazaj. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2276, str. 619

Moški mora razvezati svojo ženo, če mu to zapove oče. Ibn-i-Majah, zvezek 3, št. 2088–2089, str. 259–260

Dva muslimanska moška sta bila dobra prijatelja, zato je eden vprašal drugega, katero ženo naj se loči, da bi se ta z njo poročil. Bukhari, zvezek 5, knjiga 58, št. 125, str. 82

Moški je imel že vrsto let ženo, ki mu je rodila veliko otrok. Nameraval jo je »zamenjati« (tako je to opisal Majah), vendar jo je obdržal, ko se je ona strinjala, da se odpove svojemu času z njim. Ibn-i-Majah, zvezek 3, št. 1914, str. 188.

V82: Zakaj Sveto pismo uči, da je nebo trdna kupola iz prozornega materiala, nad katero je voda? (Voda se je zlila skozi »nebeška okna«, kar je povzročilo Noetovo potop, nato pa se je verjetno zlila s roba zemlje v obliki diska v brezno.)
O: Ne uči tega. Zakaj napačno trdite, da Sveto pismo govori o trdni kupoli iz prozornega materiala? V času Noetove potopne katastrofe (ki jo očitno zanikate, čeprav je omenjena tudi v Koranu) je Bog na nek način spustil veliko količino vode na zemljo.

V83: Zakaj Sveto pismo uči, da bodo koze imele progaste mladiče, če vidijo proge, ko pijejo iz korita, čeprav je sodobna genetika to ovrgla?
O: Sveto pismo uči, da Bog lahko dela čudeže. Čeprav je spletkar Jakob mislil, da bo to delovalo naravno, je Bog Jakobu nadnaravno prinesel blaginjo.

V84: Zakaj Sveto pismo navaja znanstveno nemogoče dogodke kot dejstva? Na primer, zgodbo o stvarjenju, Noetovo potop, trdno kupolo nad nebom, Zemljo, ki jo podpira temelj. Zakaj je evangelijska cerkev ustvarila razlage »znanosti o stvarjenju«, ki so popoln nesmisel? Zakaj nobeno od bolj racionalnih usklajevanj znanosti in Svetega pisma ne prestane kritične presoje?
O: Najprej bom to vprašanje vrnil muslimanom, nato pa podal odgovor tako za muslimane kot za kristjane. Če ste musliman, ki verjame, da je bila Noetova potop mit, potem bi morali javno priznati, da Koran ni v celoti resničen; tudi v njem so miti. Koran izrecno uči o Noetovem potopu (ne le o Noetu) v surah 7:64; 10:71–73; 11:44; 19:58 (tisti, ki so bili rešeni z Noetom); 21:76–77; 23:27; 26:105–120; 29:14 (950 let); 54:9–17

Koran pravi, da je bil svet ustvarjen v osmih dneh (sura 41:9–12). Kako bi torej na to odgovoril musliman? Če bi prezrli vprašanje zaporedja, bi odgovorili, da je dan v tem primeru dolgo časovno obdobje. No, Sveto pismo (ne le kristjani) pravi isto. Vsi kristjani ne verjamejo nujno, da je Zemlja stara le nekaj tisoč let, še posebej , saj Psalm 90:4 in 2. Petrov 3:8 kažeta, da je tisoč let pri Gospodu kot en dan ali ena straža ponoči.

V85: Kako je sploh mogoče, da je nauka o Trojici resnična? Vsak poskus, da bi jo razumeli, vodi v protislovja. Če je tako pomembna, zakaj ni jasno poučena v Svetem pismu? Zakaj ne bi objektivni raziskovalec te nauke sklenil, da jo je ustvarila cerkev, da bi za tančico skrivnosti skrila svetopisemska neskladja o naravi Kristusa?
O: Doktrina o Trojici je resnična in ni protislovna.

Bog je Vsemogočen in nič ne omejuje Boga, da bi imel dva, tri, štiri ali pet delov. Ni spoštljivo spraševati, kakšen mora biti Bog, da ustreza našemu mnenju; raje se vprašajmo le, kako se je Bog razodel.

Bog se je razodel kot en neločljiv Bog s tremi različnimi deli. Če lahko nekaj tako preprostega kot gora ima tri vrhove in eno podnožje, kako lahko predpostavljamo, da je imeti tri dele nemogoče za Vsemogočnega Boga?

Eden Bog lahko ima »množnost«, ne da bi pri tem obstajali ločeni bogovi. Tudi v Koranu, ko govori Alah, se uporabljata besedi »mi« (Nahnu) in »jaz«.

Trojica nima popolne analogije z ničemer na zemlji, a to ne bi smelo biti nepričakovano. Tukaj je jasen svetopisemski dokaz za Trojico.

V Svetem pismu je navedena trojnost: Matej 28,19; 1. Petrov 1,2; Efežanom 2,18; Razodetje 4,8; 2. Korinčanom 13,14; Janez 15,26.

Obstaja le en Bog. 5. Mojzesova knjiga 4:35–39; 6:4; Izaija 43:10–2; 44:6,8; 45:5–6,14,21; 46:9; 1. Timotej 1:17; 6:15–16.

Tri različne osebe: Matej 3:16–17; Luka 3:21–22; Janez 1:1; 6:38; 14:31; 15:26; 16:28; 17:5; Apostolska dela 5:31–32; Marko 10:38–40

Jezus je Bog. Janez 1:3; Kolosanom 1:16–17; Hebrejcem 1:6–9; Janez 9:38; 2 Korinčanom 11:3; Janez 20:28–29; Razodetje 5:8–9; 22:20

Sveti Duh je Bog. Rimljanom 8:9–16; Luka 1:35; 1. Janezovo pismo 4:12–16; 1. Korinčanom 3:16 v primerjavi z 1. Korinčanom 6:19; Apostolska dela 5:4;

So enaki po naravi, slavi in časti. Janez 5:18; 5:23; Kološanom 2:9–10; (Izaija 44:6; Razodetje 1:8 v primerjavi z Razodetje 1:17–18; 22:13)

Razlikujejo se po vlogi in položaju. 1 Korinčanom 11:3; 1 Korinčanom 15:25–28; Matej 12:18; Efežanom 1:3, 17; Janez 1:33; 14:16, 26, 28; Rimljanom 8:26–27.

Mimogrede, dejstvo, da je Jezus del Trojice, ne pomeni, da je Jezus ena tretjina Boga, prav tako kot višina mize ni ena tretjina mize.

V86: Zakaj cerkev trdi, da Bog ni ustvaril zla, če sam trdi, da ga je ustvaril v Izaiju 45:7, Žalostinkah 3:38 in Amosu 3:6? (Kljub različnim prevodom v sodobnih prevodih gre za isto hebrejsko besedo, ki je v številnih drugih odlomkih prevedena kot »zlo«. Toda tudi ob upoštevanju sodobnih prevodov, kako lahko kristjan pojasni, da si Bog pripisuje zasluge za »nesrečo« (NASB) ali »gorje« (NRSV) ali »katastrofo« (NIV)?
O: Najprej bom to vprašanje vrnil muslimanom, nato pa bom podal odgovor, ki bo zadovoljil muslimane, kristjane in jude. Zakaj bi Alah dopustil, da muslimani počnejo »zlo« v

Buhari, zvezek 3, št. 56, str. 35; zvezek 4, št. 534, str. 337; zvezek 6, št. 454, 456, str. 426, 427–428. »Pobegnili smo, da bi jo [kačo] ubili, a je hitro pobegnila. Prerok je rekel: ›Pobegnila je pred vašim zlom in tudi vi ste pobegnili pred njenim zlom.‹« Če je Alah ustvaril vse, zakaj bi [domnevno] ustvaril tudi zlobni pogled?

»Zli pogled je dejstvo.« Bukhari, zvezek 7, št. 636, str. 427; zvezek 7, št. 827, str. 538.

Odgovor je sestavljen iz dveh delov:

a) Beseda »zlo«, bodisi v hebrejščini, arabščini ali sodobnih jezikih, ima dva pomena: moralno zlo in fizično nesrečo. Bog v Svetem pismu ne stori moralnega zla, prav tako pa Mohamed muslimanom ni dovoljeval, da bi počeli tisto, kar je sam štel za moralno zlo. Bog je neposredno povzročil »fizično zlo« v obliki nesreče, muslimani pa so poskušali storiti »fizično zlo« kači.

b) Primerjave z moralnim zlom so senca, luknja ali druga pomanjkljivost. Te stvari nimajo samostojnega obstoja, temveč parazitski obstoj. Senca nima teže, snovi, energije ali duha, a kljub temu obstaja; rastline v senci odmrejo. Bog je ustvaril vse. Bog je ustvaril svetlobo, toda senca parazitsko obstaja tam, kamor svetloba ne seže. Bog je ustvaril le svetlobo, teme ni ustvaril neposredno, vendar tudi ni nobenega drugega stvarnika, ki bi ustvaril temo. Tema je nastala kot stranski produkt ustvarjanja svetlobe, tam, kamor svetloba ne seže. Bog je ustvaril vse dobro; On ni avtor zla. Toda ni bilo nobenega drugega stvarnika, ki bi ustvaril zlo. Zlo je namreč nastalo kot stranski produkt ustvarjanja dobrega, tam, kjer je bilo dobro blokirano, izkrivljeno in izprijeno.

V87: Zakaj se v cerkvi bogoslužje opravlja v nedeljo, če je bil sedmi dan določen za vekomaj? Za nedeljsko bogoslužje ni nobene svetopisemske podlage; gre [domnevno] za tradicijo katoliške cerkve, ki jo sprejemajo protestanti.
O: Obstaja svetopisemska podpora za svobodo izbire dneva, za prakso zbiranja ob nedeljah in za zgled zgodnje cerkve.

Biblinska podpora:

Hebrejcem 4:11 kaže, da imamo danes drugačen in boljši počitek. Vsak dan v tednu bi morali posvetiti temu, da smo v Božjem počitku.

V Pismu Kolosanom 2:16 Pavel graja Kolosance, ker še naprej spoštujejo sobotni dan. Rimljanom 14:5 brez obsodbe govori o kristjanih, ki vse dni obravnavajo enako.

V 1. pismu Korinčanom 16:2 so zbirke shranjevali v nedeljo.

Primeri apostolskih naslednikov

Prva apologia Justina Mučenika (napisana okoli leta 138–165 n. št.), poglavje 68.

Pismo Barnaba (100 n. št.)

Ignac, učenec apostola Janeza (110–117 n. št.)

Apostolske ustave (2. stoletje)

Bardesanes (180 n. št.)

Tertulijanovo delo Apologeticus (200 n. št.)

Peter iz Aleksandrije

Naj pa podam še drugi, dopolnilni odgovor, ki se nanaša na islam.

Zakaj je Mohamed muslimanom določil, da naj se klanjajo v petek in ne ob soboti? Ne morete reči, da Mohamed tega ni vedel, da so soboto uvedli Judje in ne Bog, saj je Mohamed potrdil, da je Alah Judom dal soboto, kristjanom nedeljo, muslimanom pa petek. Sunan Nasa’i, zvezek 2, št. 1371, str. 232. Ko boste znali odgovoriti, kako lahko muslimani trdijo, da častijo Boga, čeprav kršijo zakon o soboti, boste lahko razumeli, kako lahko kristjani trdijo, da častijo Boga, saj je bil zakon o soboti razveljavljen.