< Odgovori na muslimanske ugovore glede Svetega pisma 2

V1: Ali je Juda poljubil Jezusa v noči njegovega aretacije?
(a) Da (Matej 26:48–50). (b) Ne. Juda se ni mogel dovolj približati Jezusu, da bi ga poljubil (Janez 18:3–12).

Odgovor: Da, Juda je poljubil Jezusa. V Janezu 18:3–12 ni zapisano, da Juda Jezusa ni poljubil ali da se mu ni mogel dovolj približati. Spomnite se, da je Jezus v Janezu 18:4 stopil naprej

V2: Kaj je Jezus rekel o Petrovem zanikanju?
(a) »Petelin ne bo zapel, preden me ne boš trikrat zatajil« (Janez13:38 ).

(b) »Preden petelin dvakrat zapoje, me boš trikrat zanikal« (Marko14:30 ). Ko je petelin zapel enkrat, tri zanikanja še niso bila zaključena (glej Marko 14:72). Zato se napoved (a) ni uresničila.
A: Matej 26:34, Luka 22:34 in Janez 13:38 pravijo, da bo Peter Jezusa trikrat zatajil, preden bo petelin zapel (neznano število krat). Marko14:30 pravi, da bo Peter Jezusa trikrat zatajil, preden bo petelin zapel dvakrat.

1. Prvo zanikanje je v Mateju 26:70, Marku 14:68 in Luku 22:57.

2. Drugo zanikanje je v Mateju 26:72, Marku 14:70 in Luku 22:58.

3. Tretje zanikanje je v Mateju 26,74, Marku 14,71 in Luku 22,60.

Petelin je zapel drugič v Mateju 26:75, Marku 14:72 in Luku 22:60. Sveto pismo ne navaja, ali je petelin zapel obakrat po Petrovem tretjem zanikanju ali pa je zapel enkrat prej, drugič pa po Petrovem tretjem zanikanju. V vsakem primeru to ni zares pomembno.

V3: Ali je Jezus nosil svoj križ? (a) Da (Janez19:17 ). (b) Ne (Matej 27:31–32).
Odgovor: Da, Jezus je večji del poti nosil svoj križ. Vendar ga Jezus ni mogel nositi do konca, zato ga je del poti nosil Simon iz Kirene (Matej 27:32; Marko 15:21; Luka 23:26).

V4: Ali je Jezus v Mt 27,50–51; Mk 15,37–38 umrl, preden se je raztrgala zavesa v templju? (a) Da (Matej 27,50–51; Marko15:37 –38). (b) Ne. Ko se je zagrinjalo raztrglo, je Jezus z glasnim krikom rekel: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha!« In ko je to rekel, je izdihnil (Lk23:45 –46).
O: Matej 27:50–51 pravi, da sta se zgodila istočasno. Marko in Luka ne navajata vrstnega reda.

V5: Kje je bil Jezus ob šesti uri na dan križanja? (a) Na križu (Marko15:23 ). (b) V Pilatovem sodišču (Janez19:14 ).
Odgovor: Marko je uporabil judovski dan, ki se je začel ob 6.00 zjutraj, zato je bil Jezus ob 12.00 na križu. Janez, ki je pisal predvsem za poganske bralce, je v Janezu 1:39; 4:6; 19:14 uporabil rimski dan, ki se je začel ob polnoči, in Jezus je bil ob 6.00 zjutraj še vedno v Pilatovem sodišču. Za več informacij glej Encyclopedia of Bible Difficulties, str. 363–364, in When Critics Ask, str. 376.

V6: Evangeliji navajajo, da sta bila skupaj z Jezusom križana dva razbojnika. Ali sta oba razbojnika posmehovala Jezusa? (a) Da (Marko15:32 ). (b) Ne. Eden od njiju se je posmehoval Jezusu, drugi pa ga je zagovarjal (Luka23:43 ).
O: Oba tatova sta se sprva posmehovala Jezusu. Vendar ga je tat na desni kasneje zagovarjal.

V7: Ali je Jezus isti dan, ko je bil križan, vstopil v raj?
(a) Da. Tat, ki ga je zagovarjal, mu je rekel: »Danes boš z menoj v raju« (Luka23:43 ).
(b) Ne. Dva dni kasneje je rekel Mariji Magdaleni: »Še nisem vstopil k Očetu« (Janez20:17 ).
O: Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, morate razumeti krščansko teologijo. Raj in nebesa sta različna kraja. Apokrifna literatura kaže, da so Judje, ki so bili Jezusovi poslušalci, razumeli, da obstajata v posmrtnem življenju dva dela: ječa in raj. Raj, imenovan tudi Abrahamovo naročje v Luku16:22 , je kraj, kamor so pred Jezusovim časom odhajali pobožni ljudje, vse do Jezusovega vstajenja od mrtvih. Ko je Jezus sestopil in razglasil zmago nad Satanom, je vstopil v nebesa in s seboj vodil ujetnike [smrti] (Efežanom 4:8), in vsi ljudje, ki so v časih pred Jezusom sledili Bogu, so odšli v nebesa z Jezusom.

V8: Kakšno je bilo natančno besedilo na križu?

(a) »To je Jezus, kralj Judov« (Matej 27:37).

(b) »Kralj Judov« (Marko15:26 )

(c) »To je kralj Judov« (Luka 23:3).
(d) »Jezus iz Nazareta, kralj Judov« (Janez19:19 ).
A: Janez19:20 nam daje odgovor, ko pravi, da je bil napis v treh jezikih: latinščini, hebrejščini in grščini. Evangelisti so zapisali:

Matej 27:37 pravi: »To je Jezus, kralj Judov.«

Marko15:26 Kralj Judov.

Luka 23:38: »To je kralj Judov.«

Janez19:19 »Jezus iz Nazareta, kralj Judov«

Stari pisci so pogosto parafrazirali besede. Kar imamo tukaj, je točno, a ne natančno. Če je na primer en pisec rekel: »To je Jezus, kralj Judov«, drugi pa: »kralj Judov«, sta oba morda zapisala isto izjavo. Prvi pisec je preprosto zapisal večji del izjave kot drugi.

Papias, učenec apostola Janeza, navaja, da je bilo evangelij po Mateju prvotno napisano v jeziku Hebrejcev (aramejščini?) in nato prevedeno v grščino. Drugi pisci so pisali v grščini. Zato obstaja prevod med izjavami in tem, kar so zapisali pisci evangelijev.

Ne glede na razlike med temi tremi opisi se zdi, da Marko preprosto navaja tisto, kar je skupno vsem trem.

V9: Je bil Jezus križan podnevi pred pashalno večerjo ali podnevi po njej?
(a) Po njej (Marko14:12 –17) [tudi Matej 26:17].
(b) Pred. Pred pashalno večerjo (Janez 13:1) je Juda odšel
ponoči (Janez13:30 ). Ostali učenci so mislili, da gre ven kupit
potrebščine za pripravo pashalne večerje (Janez13:29 ). Ko so Jezusa
aretiran, Judje niso vstopili v Pilatovo sodno dvorano, ker so hoteli
ostati čisti, da bi lahko jedli pasho (Jn18:28 ). Ko je bila izrečena
izrečena proti Jezusu, je bila približno šesta ura na dan
priprave na pasho (Janez19:14 ).
O: Bilo je pred soboto, ko se je običajno praznovala pasha, vendar po zadnji večerji, ki je bila pashalna večerja dan prej. Za odgovor dobite štiri točke.

1. Vsa štiri evangelija se strinjajo, da je bil Jezus križan v petek, tik pred začetkom prave pashe (Matej 27:62; Marko15:42 ; Luka 23:54; Janez 18:28).

2. Zadnja večerja je bila v petek, dan pred pasho. Dejansko je šlo za pashalno večerjo (Marko 15:16–17; Luka 22:15). Vendar pa je bodisi a) Jezus praznoval pasho nenavadno zgodaj, ker naslednji dan ne bi bil »na voljo«, bodisi b) so tudi mnogi drugi Judje praznovali pasho zgodaj, da bi bilo dovolj prostora za vse. V vsakem primeru je Jezus »zelo želel jesti to pasho z vami, preden trpim«. V Luku 22:15

3. Izraz »prvi dan praznika nekvašenega kruha« v Marku 14:12

V NIV Study Bible na str. 1522 piše: »prvi dan praznika nekvašenega kruha«. Običajno bi to pomenilo 15. dan meseca nisan, dan po pashi (glej opombo k vrstici 1). Vendar pa dodani izraz »ko je bilo v navadi, da se žrtvuje pashalno jagnje«, jasno nakazuje, da je mišljen 14. dan meseca nisan, saj so pashalna jagnjeta bila zaklana prav na ta dan (2 Mz 12,6). Celotno osemdnevno praznovanje se je včasih imenovalo praznik nekvašenega kruha, obstajajo pa dokazi, da se je 14. dan meseca nisan morda neformalno imenoval »prvi dan praznika nekvašenega kruha«.

4. Tukaj so svetopisemska mesta, ki kažejo, da je bil Jezus križan v petek.

Matej 27:62 pravi, da je bil dan po pripravljalnem dnevu [tj. soboti], ko so k grobu dodelili stražo. Matej 28:1 pravi, da je bil dan po tem »po soboti«.

Marko15:42 in Luka23:54 oba navajata, da je bil ob Jezusovi smrti dan priprave pred soboto. Z drugimi besedami, bilo je pred sončnim zahodom v petek.

Janez 13:1 tukaj ne dokazuje te trditve. Čeprav se dejansko strinjam z vpraševalcem, da je bil dogodek iz Janeza 13:1 pred Zadnjo večerjo in več kot 24 ur pred pasho, bi nekdo drug lahko razlagal Janez 13:1 kot dogodek pred pasho.

Janez 13:29–30 tu ni relevanten, ker ne navaja, za kateri praznik gre, praznik nekvašenega kruha pa je trajal en teden.

Janez18:28 Noč Jezusovega aretacije je bila noč pred pasho, saj so Judje želeli ostati obredno čisti do pashe. Če bi vstopili, bi se šteli za obredno nečiste do naslednjega mraka. To pomeni, da je morala aretacija potekati v četrtek zvečer, ne v petek zvečer ali v sredo zvečer.

Janez19:14 pravi, da je bilo križanje na dan priprave (paraskeue) na pasho. Dan priprave na pasho traja od sončnega zahoda v četrtek zvečer do sončnega zahoda v petek zvečer, tj. vključuje večino petka. Kot stranska opomba: sodobna grška beseda za petek je paraskeue.

Za več informacij o tem, zakaj je bil Jezus križan v petek, glej knjige When Critics Ask, str. 375, Hard Sayings of the Bible, str. 448–449, in Encyclopedia of Bible Difficulties, str. 375.

V10: Ali je Jezus molil k Očetu, da bi se izognil križanju?
(a) Da, v Mateju 26:39; Marku 14:36; Luku 22:42. (b) Ne, v Janezu 12:27.
Odgovor: Jezus ni molil, da bi preprečil križanje. V Getsemanski vrtnici je Jezus molil: »Če je mogoče, naj ta kelih mine od mene; vendar naj se izpolni tvoja volja, ne moja.« Po goreči molitvi je Jezus spoznal, da kelih ne bo minil od njega, in kot kaže Janez 12,27, je Jezus spoznal, da je prišel prav za to uro.

V11: V evangelijih, ki navajajo, da je Jezus molil [če je mogoče], da bi se izognil križu, kolikokrat se je oddaljil od svojih učencev, da bi molil?
(a) Trikrat (Matej 26,36–46 in Marko14:32 –42).
(b) Enkrat. Za še dva krat ni prostora. (Luka 22,39–46).
Odgovor: Jezus se je trikrat umaknil, da bi molil, in ob vrnitvi jih je vse trikrat našel speče, kot navajata Matej 26:36–46 in Marko 14:32–42. Pri Luku ni težave, saj bodisi navaja le tretjič, ko je molil (in tretjič, ko so spali), bodisi združuje te dogodke, tako da navaja eno od treh priložnosti, ko je Jezus odšel, in zadnjič, ko so spali.

V12: Matej in Marko se strinjata, da je Jezus odšel in molil trikrat. Kakšne so bile besede druge molitve?
(a) Marko ne navaja besed, vendar pravi, da so bile besede enake kot v prvi molitvi ( ) (Marko14:39 ).
(b) Matej nam navaja besede in vidimo, da niso enake kot v prvi molitvi (Matej 26:42).
O: Čeprav so evangelisti besedilo parafrazirali in niso zapisali vsake besede, ima Marko prav; obe molitvi imata enak pomen.

Prvič, ko se je molil:

Matej 26:39 prvič pravi: »Oče moj, če je mogoče, naj ta kelih mine od mene. Vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš.«

Marko 14,35–36 pravi: »Ko je šel malo naprej, je padel na tla in molil, naj, če je mogoče, ta ura mine od njega. ›Abba, Oče,‹ je rekel, ›vse je mogoče zate. Odvzemi mi ta kelih. Vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš.«

Druga molitev:

Matej 26,42: »Oče moj, če ta kelih ne more miniti, ne da bi ga izpil, naj se zgodi Tvoja volja.«
Marko14:39 pravi: »Spet je odšel in molil ter rekel isto.«

Ena ali več molitev:

Luka 22:42,44 pravi: »Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene. Vendar ne moja volja, ampak Tvoja naj se zgodi.« (44) »In v bolečini je molil še bolj goreče, …«

Pomislite, koliko časa bi trajalo, da bi izrekli enega od teh verzov: morda 5 sekund. Ali res mislite, da se je Jezus umaknil le za kratek čas, molil pet sekund in se vrnil, da bi našel vse učence speče? – Očitno ne. Pisci evangelijev so pisali tako, da bi objektivni nemuslimanski bralci domnevali, da gre za povzetek daljšega časovnega obdobja.

Muslimanski bralci bi lahko imeli drugačno predstavo, saj je za ortodoksne muslimane molitev nekaj povsem drugega kot v krščanstvu. Nekoč sem po študiju Svetega pisma z muslimanom molil, in ko sem končal, me je musliman čudno pogledal. Rekel je: »Zdelo se mi je, da ta molitev ni bila zapisana.« Odgovoril sem: »Seveda ne, Bogu sem molil tisto, kar mi je ležalo na srcu.« Pojasnil mi je, da molijo samo molitve, ki so zapisane. Molitev je za večino (vendar ne za vse) muslimanov mehanično ponavljanje na pamet naučenih molitev. Muslimanski hadisi veliko govorijo o molitvi. Hadisi Bukharija obsegajo 433 strani (815 hadisov) o molitvi, Sahih Muslim 263 strani (1505 hadisov) o molitvi, Fiqh-us-Sunnah pa 288 strani o molitvi. V njih je navedeno vse o časih, postopkih, gibih telesa, kdaj je molitev prepovedana itd. Vendar pa na teh suhoparnih straneh nikjer ni ničesar o tem, da bi se v molitvi Bogu zaupalo, kako se počutimo ali kaj si želimo.

V13: Kaj je rekel stotnik, ko je Jezus umrl?
(a) »Ta človek je bil zagotovo nedolžen« [ali ta človek je bil pravičen]. (Luka 23:47).
(b) »Resnično, ta človek je bil Božji Sin« (Marko15:39 ; Matej 27:54).
Odgovor: Stotnik je verjetno rekel oboje, in ti dve izjavi bi lahko izrekel v katerem koli vrstnem redu. Osebno pa se nagibam k temu, da je najprej izrekel Lukovo besedilo, preden se je zavedel, da je Jezus Božji Sin.

V14: Ko je Jezus rekel: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«, v katerem jeziku je govoril?
(a) Hebrejščina: besede so »Eli, Eli …« (Matej 27:46).
(b) Aramsko: besede so »Eloi, Eloi …« (Marko15:34 ).
Odgovor: Evangelij po Marku, napisan v grščini, navaja besede v aramejščini, zato je verjetno šlo za aramejščino. Evangelij po Mateju je bil po besedah Papija prvotno napisan v hebrejščini. Vendar je bil Matejev evangelij preveden v grščino, hebrejski izraz »Eli, Eli …« pa je ostal.

V15: Kakšne so bile po evangelijih Jezusove zadnje besede pred smrtjo?
(a) »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha!« (Luka 23:46).
(b) »Dokončano je« (Janez19:30 ).
Odgovor: »Dokončano je« so zadnje besede, ki jih je zapisal Janez, čeprav nič ne izključuje, da bi Jezus med tem in končnim sklonjenjem glave rekel še kaj drugega. Luka 23:46a pravi, da je Jezus spregovoril tik pred smrtjo, zato je to verjetno zadnji stavek. Vendar pa jezik obeh evangelijev dopušča obe možnosti.

Opomba: prejšnja vprašanja so bila preveč natančna in nepomembna. Pri zadnjih treh vprašanjih je lepo, da končno vidimo nekaj bolj vsebinskih in pomembnih.

V16: Kje je pravičnost v tem, da nas kaznuje za Adamov greh? Sveto pismo samo pravi, da otroci ne bodo kaznovani za grehe staršev (5. Mojzesova knjiga 24:16). Poleg tega, če je Bog res ustvaril Adama tako, da ni poznal niti dobrega niti zla (1. Mojzesova knjiga3:22 ), kako bi lahko bila tako stroga in trajna kazen, kot je smrt za Adama in vse njegove potomce, sploh pravična? Naša posvetna sodišča so pravičnejša od Boga, ko pokažejo usmiljenje do ljudi, ki ne morejo razlikovati med pravim in napačnim, kot so otroci in duševno prizadeti. In zakaj te doktrine o izvirnem grehu nikjer v Svetem pismu ne najdemo, razen v Pavlovih spisih?
O: To sta pravzaprav dve vprašanji v enem: pravičnost za Adamove potomce in pravičnost za Adama.

I. Pravičnost za Adamove potomce

Nismo kaznovani za Adamov greh, ampak za svojega. Nosimo posledice Adamovega greha, vključno z grešno naravo in smrtjo, vendar vsak umre zaradi svojega greha, ne zaradi greha drugega (Ezekiel 18). Mimogrede, celo Mohamed v hadithih in zgodnji muslimanski zgodovini uči nekaj podobnega.

Izvirni greh, ki izhaja iz Adama, vključuje čaščenje drugih poleg Alaha in umor. Bukhari, zvezek 4, št. 551–552, str. 347–348

Adam je soodgovoren za vsako dušo, ki je bila nepravično ubita. al-Tabari, zvezek 1, str. 315

Obstaja pa še dodatno učenje o ženskah: Eva je bila prvotno inteligentna; Alah jo je po padcu Adama in Eve naredil neumno. al-Tabari, zvezek 1, str. 280, 281

II. Pravičnost za Adama

Adam ni vedel, kaj pomeni biti grešen, ni se upiral naravni želji po zlu niti ni poznal zla na splošno. Adam in Eva sta imela preprosto izbiro: ubogati ali ne ubogati. Podobno tudi pri posledicah naše neposlušnosti ne moremo trditi, da je bilo to nepravično, ker nismo poznali vseh posledic, če ne bi ubogali. Bog nam daje izbiro in mi lahko ubogamo ali ne ubogamo.

V17: Kje je pravičnost v tem, da se Jezusa kaznuje za naše grehe? Če bi naši sodišča sprejela kaznovanje nekoga drugega namesto storilca kaznivega dejanja, ne bi rekli, da je bila storjena pravičnost, ampak da se je k nepravičnosti dodala še nepravičnost. Ali naj cerkev verjamem, da dve krivici naredita pravico?
O: To vprašanje je v resnici sestavljeno iz dveh vprašanj: pravičnost Jezusa in pravičnost za našo neposlušnost.

Pravičnost za Jezusa: Vprašanje točno zadene bistvo. V tem ni nobene pravičnosti za Jezusa. Jezus si ni zaslužil, da bi umrl za naše grehe, ni se mu bilo treba prostovoljno žrtvovati za smrt, in Jezus je bil nepravično usmrčen s strani ljudi, na njega pa so bile nepravično naložene vse grehe sveta. Vendar si je Jezus sam to izbral. V Pismu Hebrejcem 12,2 piše: »Poglejmo na Jezusa, začetnika in dovršitelja naše vere, ki je zaradi veselja, ki mu je bilo obljubljeno, prenašal križ, preziral njegovo sramoto in se usedel na desno stran Božjega prestola.« Križanje nikakor ni bilo zabavno ali veselo, a Jezus je to storil zaradi radostnega izida – da bi nas rešil.

Pravičnost za našo neposlušnost: Misliš, da bi moral Bog krivce imenovati nedolžne ali reči, da neka neposlušnost do Njega ni pomembna? Predstavljaj si, da živiš v državi, kjer so vsi ostali druge rase. Aretirajo te zaradi kaznivega dejanja, za katerega si dejansko kriv, na primer zaradi tatvine. Pred sodnika stopiš na dan, ko obravnava vse primere tatvin. Vsak primer pred vami, celo tatovi, ki so bili ujeti na kraju zločina, so sodnik prosto pomilostil. Ko pride na vrsto vaš primer, morate plačati visoko globo in vas za dolgo časa zaprejo v ječo. Kaj bi pomislili: rasizem? Ali so vsi ostali podkupili sodnika? Ali pa je sodnik ravnal pravično? – Verjetno ne tretja možnost. Bog je pravičen in greh kaznuje pravično. Če bi Bog le spregledal grehe nekaterih ljudi, druge pa za iste grehe vrgel v pekel, kako bi to bilo pravično? Da bi pravični Bog kaznoval nekatere grehe, mora kaznovati vse grehe. Tukaj je drugi primer: najstnico so ujeli pri prekoračitvi hitrosti in je stopila pred sodnika. Sodnik jo je razglasil za krivo; nato je sodnik stopil izza sodniške mize, slekel togo, vzel denarnico in plačal globo. Vidite, sodnik je bil dekličin oče. Sodnik ne bi bil pravičen, če bi krivo dekle razglasil za nedolžno ali ji odpustil, ne da bi plačal globo. Podobno je Jezus izpolnil zahteve Božje pravičnosti tako, da je za nas plačal globo. Jezus je umrl za nas, a ker je bil brezgrešno popoln, smrt ga ni obdržala, in tretji dan je vstal od mrtvih.

V18: Kako lahko Jezusova žrtev v imenu grešnika odkupi greh drugega? To bi bilo, kot da bi ubil svojega otroka, da bi se pomiril za neprimerno vedenje otroka svojega soseda. Jaz sem sposoben preprosto odpustiti in pozabiti, ne da bi zahteval odškodnino z nih manjših prekrškov. Zakaj tega ne more storiti Bog? Ali hoče preprosto le kri?
O: Najprej primer, nato Božja zapoved o odškodnini in na koncu vprašanje krvi.

Primer: To enkrat poskusite. Povabite dva dvojčka, naj pridejo igrat z vašim otrokom. Recimo, da dvojčka poškodujeta pohištvo in poškodujeta vašega otroka, pri čemer sta enako kriva. Enemu dvojčku povejte, da ga v vašo hišo ne boste več povabili, drugemu pa povejte, da je vse v redu in da lahko še naprej igra. Nato opazujte, koliko spoštovanja imata dvojčka, pa tudi vaš otrok, do vaše avtoritete. Ali je to tisto, kar prosite Boga, naj stori?

Odškodnina: Noben upor ali neposlušnost ni majhna v primerjavi z bitjem, tako velikim kot je Bog. Da, Bog lahko odpusti, vendar je Bog vzpostavil »sistem«, v katerem je naučil, da mora za vsak greh obstajati odškodnina. Lahko se prepiramo z Bogom, da bi moral ustvariti svoj vesolje bolj po naših željah, a to je kot če bi se podgana prepirala z lastnikom hiše, da mora biti njegova hiša bolj »prijazna do glodalcev«. Bog je to resnico vtisnil v glave Judom, od Mojzesovih časov do Kristusovih. Islam je na splošno popolnoma spregledal najpomembnejši pomen vseh žrtvovanj v Stari zavezi. Imamo zvitke z Mrtvega morja in druge rokopise, ki to dokazujejo že iz časa pred Kristusom, Kristus pa je potrdil Toro, ki je obstajala pred njim. Tora vsebuje ogromno podrobnosti o nujnosti žrtvovanj in o tem, kako jih opraviti, zato zanikanje tega pomeni ločevanje med Božjimi glasniki. Kakorkoli že, Jezus se je prostovoljno odločil za največjo žrtvovanje, da bi izpolnil zahteve pravičnosti po odškodnini za vse grehe proti Svetemu Bogu. Zdaj pa Bog od tistih, ki sprejmejo dar Jezusove žrtve, ne zahteva odškodnine.

Kri: Kakor bi se morda vprašal Kajn, zakaj kri in ne kaj drugega, na primer sadje in zelenjava? Zakaj ne denar ali celo odsekavanje rok? Bog je rekel, da je življenje bitja v njegovi krvi (Levitikus17:11 , 14), krvave žrtvovanja iz Stare zaveze pa so bila uvod v Kristusovo veliko žrtvovanje. Več kot to Sveto pismo ne pove. Sveto pismo pa je zelo jasno, da je morala biti kri. Morda bi radi bili nespoštljivi in Bogu rekli, da bi moral Mojzesu in Izraelcem naročiti kaj drugega, a dejstvo je, da Vsevednega naše predloge ne zanimajo. Strinjati se moramo, da so dokazi o tem, da je Bog izbral kri, prepričljivi, in lahko sprejmemo ali zavrnemo Njegovo besedo.

Tukaj so verzi iz Tore, ki kažejo, da je morala biti kri, sledijo pa jim rokopisi iz Mrtvega morja iz Kristusovega časa ali še prej, ki vsebujejo te verze.

Verzi o žrtveni krvi

Zgodnji zvitek

Datumi

Prva Mojzesova knjiga 4:3–5

4QGenb (=4Q2)

50–68 n. št. ali morda kasneje

2. Mojzesova knjiga 12:7

4QpaleoGen-Exodl (=4Q11), 4QpaleoExodm (=4Q22)

negotovo,

200–175 pr. n. št.

2. Mojzesova knjiga 12:13,22

4QpaleoExodm (=4Q22), 4QExodc (=4Q16)

200–175 pr. n. št.,

neznano

2. Mojzesova knjiga 12:23

4QExodc (=4Q16)

negotovo

2. Mojzesova knjiga 24:6, 8

4QpaleoGen-Exodl (=4Q11)

negotovo

Exodus 29:12, 16, 21

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

2. Mojzesova knjiga 29:20

4QpaleoExodm (=4Q22)

200–175 pr. n. št.

2. Mojzesova knjiga 30:10

4QpaleoExodm (=4Q22)

200–175 pr. n. št.

Levitikus 1:5

4QLevc (=4Q25)

negotovo

Levitikus 1:11

4QLevb (=4Q24); pap4QLXXLevb

negotovo

Levitikus 1:15

4QLevb (=4Q24); 4QExod-Levf (+4Q17)

negotovo; ?

Levitikus 3:2,8

4QLeve (=4Q26a)

Levitikus 3:13

pap4QLXXLevb ; 4QLevc

?; negotovo

Levitikus 4:5

MasLeva (Masada)

pred letom 73 n. št.

Levitikus 4:6, 7

pap4QLXXLevb ; MasLeva (Masada)

?; pred letom 73 n. št.

Levitikus4:16 , 17

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

Levitikus 4:18

pap4QLXXLevb

Levitikus 4:25

11QpaleoLeva

Levitikus4:30 , 34

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

Levitikus 5:9

pap4QLXXLevb

Levitikus 6:30; 7:2, 14

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

Levitikus8:15 , 19, 23, 24, 30

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

Levitikus 9:9, 12

MasaLevb (Masada)

pred letom 73 n. št.

Levitikus 14:6, 14

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

Levitikus 14:17

4QpaleoLeva

Levitikus14:25 , 28, 51

4QLev-Numa (=4Q23)

negotovo

Levitikus 14:52

11QpaleoLeva ; 4QLev-Numa

okoli 200 pr. n. št.; negotovo

Levitikus 16:14

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

Levitikus16:15 , 18, 19, 27

4QLev-Numa (=4Q23)

negotovo

Levitikus 17:11

QpaleoLeva ; 4QLevd (=4Q26)

Levitikus 17:6

4QLevd (=4Q26)

negotovo

Levitikus17:12 , 13, 14

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

Številke 18:17

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

Številke 19:4

4QNumb (=4Q27)

30 pr. n. št. – 20 n. št.

Številke 19:5

4QNumb (=4Q27); 5/6HevNuma (Nahal Hever)

30 pr. n. št. – 20 n. št.; verjetno 1. stoletje n. št.

Številke 35:33

4QNumb (=4Q27)

30 pr. n. št. – 20 n. št.

Peta Mojzesova knjiga12:23 , 27

ni ohranjeno iz časa pred Kristusom

-

Muslimani na splošno menijo, da je bila Tora popačena. A če bi Jezus potrdil vsaj nekaj od teh, ki so iz časa pred Jezusom, potem je res, da Bog zahteva kri za greh.

Vsi citati iz Svetega pisma so iz BSB, če ni drugače navedeno.

avtor: Steven M. Morrison, PhD.