< Izvor islama

Da bi resnično razumeli izvor islama, moramo poznati razmere v predislamski Arabiji, človeka Mohameda in zgodnjo zgodovino islama. Arheologija, Koran in hadisi nam lahko veliko povedo, česar se mnogi morda ne zavedajo.

Meka pred Mohamedom

Ste se kdaj spraševali, kakšna je bila Meka pred rojstvom Mohameda? Verjetno je bilo to fascinantno mesto, saj je bilo trgovsko središče in talilni lonec različnih kultur. Tam so se zbirali trgovci različnih ver. Pleme Kurajš v Meki je častilo Hubala, Al-ilaha in Al-ilahove tri hčere. Črni kamen iz nebes je bil zelo cenjen in postavljen v kot Ka’be. Ka'ba je bila središče čaščenja 360 malikov, kot navaja Bukhari, zvezek 3, , knjiga 43, poglavje 33, št. 658, str. 396, in zvezek 5, knjiga 59, poglavje 47, št. 583, str. 406. Enciklopedija islama (uredil Eliade), str. 303 in naprej, navaja, da so ljudje pred prihodom islama petkrat na dan molili v smeri Meke in en mesec dolgo postili del dneva. Kurajši so postili 10. dne meseca Muharram. To je odredil tudi Mohamed, vendar je kasneje postalo neobvezno (Buhari, zvezek 5, knjiga 58, poglavje 25, št. 172, str. 109), prav tako Buhari, zvezek 6, knjiga 60, poglavje 24, št. 31, str. 25.

Predislamski Arabci so romali (»Umrah«) v Meko. Fiqh us-Sunnah, zvezek 5, str. 122, in Bukhari, zvezek 2, knjiga 26, poglavje 33, št. 635, str. 371–372 navajata, da so menili, da je neizpolnjevanje »Umrah« eden od največjih grehov na zemlji. V Meki so Ka’bo prekrivali s tkanino (Fiqh, zvezek 5, str. 131), pred islamom pa so imeli sveti mesec, v katerem ni bilo vojne (Buhari, zvezek 2, knjiga 23, poglavje 96, št. 482, str. 273).

Izvor besede »Allah«

Na splošno je beseda »Allah« verjetno skrajšana oblika arabske besede Al-ilah, ki pomeni »bog«. Tako arabski kristjani kot pogani so za Boga uporabljali besedo Ilah. Tudi današnje arabske in indonezijske Biblije za Boga uporabljajo besedo »Allah«. V preteklosti je podobna bližnjevzhodna beseda el v ugaritščini, kanaanski in hebrejščini pomenila »bog«, bodisi pravi bodisi lažni. Pred Mohamedom se je Ka’ba, v kateri je bilo 360 malikov, imenovala »Beit-Allah« ali »Hiša Alaha«. Mohamedov oče, ki je umrl še pred njegovim rojstvom, se je imenoval »Abdullah«, kar pomeni »Alahov suženj«. Prav tako se je v Bukhariju, zvezek 5, knjiga 59, poglavje 13, št. 362, str. 241, eno judovsko pleme imenovalo »Abdullah bin Salam«.

Med maliki, ki so jih častili v Meki, je bil eden imenovan preprosto »Allah«. Ta malik je bil plemenit bog plemena Kurajš in je imel tri hčere. V primerjavi s štirimi od petih stebrov islama so Mekčani pred Mohamedom postili na isti dan, dajali miloščino svojim, molili v smeri Meke in opravljali romanja (»Umrah«) v Meko. Obstajalo je tudi veliko razlik, vendar nekateri občudujejo kontinuiteto teh nespremenjenih praks, ki so skupne poganskemu čaščenju plemena Kurajš.

Kot bo pokazal naslednji odstavek, se je, tako kot je poseben grški idol Zeus verjetno izviral iz splošnega izraza za boga (theos), nekaj podobnega zgodilo tudi pri predislamskih Arabcih.

Častilci Alaha

Mnogi primitivni narodi so častili sončnega boga in lunino boginjo. Zahodni Arabci so bili posebni v tem, da so častili luninega boga in njegovo ženo, sončno boginjo. Obstajajo predislamski kipi njegovega simbola: polmesec. Izgleda povsem enako kot polmesec šiitskih muslimanov, razen da so šiiti dodali majhno zvezdo. Jemenci/Sabejci so imeli boga lune, kot navaja Enciklopedija islama na str. 303. Kurajši so tega boga morda prevzeli od njih.

Alah je imel tri hčere, imenovane Lat, 'Uzza in Manat. Nekoč je »Alahov prerok« popustil in v Koranu (sura 53:19) dejal, da »je bilo mogoče upati na njihovo posredovanje«. Z drugimi besedami, rekel je, da bi morali upati na pomoč teh treh idolov.

Mohamedovi privrženci so bili verjetno presenečeni, da je to izrekel. Kasneje je Mohamed spremenil mnenje in dejal, da ga je Satan zavedel. Ker je prišlo do napake, so bili ti verzi »razveljavljeni« ali odstranjeni. Ti se pogosto imenujejo »satanski verzi«. Zanimivo je prebrati, kako bi lahko Alah imel tako imenovane »razveljavljene verze« v surah 13:39; 16:101; 2. zvezek: 106. Sura 41:37 z neodobravanjem omenja častilce sonca in lune.

Če povzamemo, je bila Meka v Mohamedovem času zelo kozmopolitsko mesto. Sabejci in Mohamedovo pleme Kurajši so častili lunin idol, imenovan Al-ilah ali Alah, ter njegove tri hčere. Koran pravi, da ne smemo častiti idolov, vendar muslimanski učenjaki priznavajo, da je Mohamed prvotno vključil verze, ki so govorili, da je treba upati na posredovanje Alahovih hčera.

Mohamed kot mož

Sura 4:3 pravi, da lahko moški imajo največ štiri žene, čeprav Sura 33:50 navaja izjemo za Mohameda. Po navedbah muslimanskega učenjaka Alija Dashtija so spodaj navedene Mohamedove žene in priležnice.

1. Khadija b. Khuwailid (umrla prva) 13. Asma iz Sabe

2. Sawda/Sauda bint Zam’a 14. Zaynab iz Khozayme

3. 'Aisha/’A’isha/Aesha (stara 8–9 let) 15. Habla

4. Omm/Umm Salama/Salaim 16. Asma iz Nomana

5. Hafsa —sužnje / priležnice —

6. Zaynab/Zainab bint Jahsh 17. Marija, kristjanka

7. Jowayriya / Juwairiya (ujetnica) 18. Rayhana

8. Omm/Umm Habiba —negotov odnos

9. Safiya/Saffiya, hči Huyaja (ujetnica) 19. Omm Sharik

10. Maymuna/Maimuna iz Haretha 20. Maimuna

11. Fatima/Fatema (za kratek čas) 21. Zaynab/Zainab III.

12. Hend/Hind (vdova) 22. Khawla

Mohamed se je poročil s Safijo, potem ko je pomoril njenega moža in moške iz plemena Banu Quraiza (Bukhari, zvezek 2, knjiga 14, poglavje 5, št. 68, str. 35; Bukhari, zvezek 4, knjiga 52, poglavje 74, št. 143, str. 92; in Bukhari, zvezek 4, knjiga 52, poglavje 168, po št. 280, str. 175–176).

V Savdski Arabiji je prišlo do škandala, ker so tuje ženske, ki so tja prišle kot gospodinjske pomočnice, prisilno izkoriščali kot spolne sužnje. Savdskih moških, ki to počnejo, pa ne morete obtožiti hinavščine. V skladu z njihovo versko tradicijo je namreč moralno sprejemljivo, da se ženske sužnje prisili k spolnim odnosom. Glej Bukhari, zvezek 3, knjiga 34, poglavje 111, št. 432, str. 237; zvezek 3, knjiga 34, poglavje 113, po št. 436, str. 239–240; zvezek 5, knjiga 59, poglavje 31, št. 459, str. 317; zvezek 8, knjiga 76, poglavje 3, št. 600, str. 391; Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 8, poglavje 560, št. 3571, str. 732–733.

Londonski časopis The Economist (6 Jan 1990 ) je poročal, da muslimani v Sudanu zasužnjujejo ženske in otroke plemena Dinka. Tudi posebna izdaja revije Newsweek o suženjstvu z naslovom »May 4, 1992 « je poročala, da muslimani še vedno zasužnjujejo črnce, prav tako pa je o tem poročal časopis Austin American Statesman na2/2/1996 . Članek »Sramotna vrnitev suženjstva v Afriko« v reviji Reader’s Digest, 3/1996, str. 77–81, je pretresljivo poročilo o zatiranju.

Mohamed, ki je obogatel

Mohamed je s svojimi možmi plenil karavane. Bukhari, zvezek 3, knjiga 37, poglavje 8, št. 495, str. 280, pravi: »Ko je Alah preroka obogatil z osvajanjami...« 1/5 vsega vojnega plena je bilo vloženo v državno blagajno, v Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 5, poglavje 401, št. 2348, str. 519 pa piše, da je imela Mohameda družina delež od tega. Prvo ropanje muslimanov je znano kot napad na Nakhlo. Med tradicionalnim mesecem premirja so njegovi privrženci iz zasede napadli karavano, enega ubili, ostale zasužnjili in odnesli plen. Mohamed je sam vodil drugi napad pri Badru. Svojo bogastvo je povečal z napadom na judovsko naselje Khaibar. On in njegovi zvesti možje so si prisvojili plen in žene (ali je Mohamed potreboval še eno ženo?) 700–1.000 judovskih moških iz plemena Banu Quraiza, ki so jih obglavili, potem ko so se predali.

Mohamed, grešnik

Medtem ko Sveto pismo pravi, da je bil Jezus brez greha, pa Koran in Bukharijev hadis o Mohamedu pravita naslednje. V suri 40:55 in 48:1–2 Alah naroča Mohamedu, naj prosi za odpuščanje svojega greha (ali slabosti). Ljudje namreč ne potrebujejo odpuščanja za fizične slabosti, temveč za moralne. Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 4, poglavje 268, št. 1695, str. 373, navaja, da je Mohamed molil: »Storil sem krivico samemu sebi in priznam svoj greh. Odpusti mi vse moje grehe, …« Bukhari, zvezek 1, knjiga 2, poglavje 13, št. 19, str. 23; zvezek 1, 12, 57, št. 781, str. 434; zvezek 6, 60.3, št. 3, str. 4; zvezek 8, 75.3, št. 319, str. 213, in zvezek 8, 75.62 pred št. 407, str. 271, prav tako omenjajo Mohamedove grehe. Konkretne stvari, omenjene v Bukhariju, zvezek 1.4.70, št. 234, str. 147–148; Bukhariju, zvezek 8.82.1, št. 794, 795, str. 520, so amputiranje rok in nog, izžiganje oči ter povzročanje žeje, medtem ko so umirali po odrezanju udov. Glej Bukhari, zvezek 8, 82.3, št. 796, poglavje 4, str. 797; Bukhari, zvezek 6, poglavje 150 pred št. 198, str. 158–159, pa tudi Fiqh us-Sunnah, zvezek 1, str. 133.

Verjetno se strinjate, da so to resni grehi. Ker je Mohamed to storil, je nujno potreboval odpuščanje. Zanimivo vprašanje je: »Kdo točno plača ceno za vaš greh?« Jezus je rekel, da je sam plačal odkupnino za naše grehe. Islam ne uči, da bi kdor koli plačal to ceno. Kako se plača za vaš greh, ali pa Alah preprosto spregleda nekatere grehe, druge pa ne?

Nekateri morda menijo, da zlo ni pomembno, dokler se človek imenuje musliman. Muslimani v tem stoletju ubijajo kristjane in iztrebljajo cele vasi v Sudanu, Nigeriji in Indoneziji. Ko so tako imenovani kristjani umorili muslimane, so ljudje lahko opozorili, da so ravnali v nasprotju s Kristusovim značajem. Ko muslimani ubijajo kristjane, ki častijo Pravega Boga, še nikoli nisem slišal, da bi kdo rekel, da ravnajo v nasprotju z Mohamedom.

Oprostite mi, da sem tako neposreden, a muslimani morajo prenehati ubiti tiste, ki častijo Boga. Ko muslimani to ubijanje opravičujejo s tem, da je to storil tudi njihov prerok, se ljudje sprašujejo o svojem preroku, o svojem Alahu, ki razveljavlja svojo besedo, in o izvoru islama.

Razmislite o brezgrešnem preroku

V nasprotju z Mohamedom obstaja Nekdo, ki

je trdil, da je Božji prerok,

izpolnil na stotine preroštev in napovedi,

nikoli ni odpuščal, ker ni imel greha, ki bi ga moral odpustiti

nikoli ni ubil niti ogrožal življenja popotnika,

visoki moralni standardi (nikoli ni dovolil prisilnega spolnega odnosa),

obljubil, da bo plačal kazen za tvoje grehe,

je trpel in umrl za vas, in

nima groba, saj je vstal od mrtvih.

Ta človek je Jezus Kristus. Kristjani o Jezusu ne pravijo: »Naj bo Božji mir z njim«, saj je Jezus Knez miru; Božji mir je že z njim. Upam pa, da boste odkrili, kako lahko Kristusov mir in ljubezen živita v vašem srcu.

Več člankov najdete na www.MuslimHope.com.

Bog vas blagoslovi.