Islamska učenja (Jamal A. Badawi)
Paket 9: Jezus: ljubljeni poslanec Alaha – 2. del (16 kaset)
a) Badawi ponovno hvali še eno osebo, Williama Channinga, ki napada Trojico
b) Badawi pravi, da je doktrina o Trojici izvirala iz gnostične in vzhodne filozofije.
c) Badawi sploh ne mara Atanazijskega izročila.
d) Badawi pravi, da so vsi dokazi, ki jih ljudje navajajo za utemeljitev božanskosti Jezusa, neprepričljivi, zelo šibki in napačno razlagani v kontekstu celotne Biblije ter da so v resnici zgolj alegorični.
e) 1 Janezovo pismo 5:7 je bilo »izpuščeno«, kar kaže, da Trojica ni resnična. (Ponovitev njegove trditve iz kasete št. 10a iz serije 8).
f) V Svetem pismu ni nobene podpore za doktrino Trojice, podprta je le absolutna enost Boga. Trojica ni logična niti razumna.
a) Spet je nenavadno, da Badawi podpira prepričanja unitaristov, ki med drugim vključujejo stališče, da mnoge religije vodijo k Bogu.
Po eni strani Badawi citira Channinga in druge unitarijce ter njihove navedbe svetopisemskih odlomkov, s katerimi napadajo Trojico. Po drugi strani pa Badawi napada svetopisemske odlomke (kot so Janez 1:1,14; Filipljanom 2 itd.), ki mu niso všeč, ter njihove avtorje (kot sta Janez in Pavel).
b) Trojica ne bi mogla izvirati iz gnosticizma, saj je bil gnosticizem kult, ki je izviral iz krščanstva. Prav tako je nenavadno, da Badawi trdi, da je krščanska doktrina izvirala iz vzhodnih religij, saj obstaja več dokazov, da je islam prevzel elemente iz zoroastrizma in drugih vzhodnih religij kot pa krščanstvo.
c) Badawiju morda niso všeč nobena krščanska veroizpoved, ne le Atanazijeva (Nicejska) veroizpoved. Mnogi morda ne vedo, da Nicejska veroizpoved ni bila prvič oblikovana leta 325 n. št. Bila je rahla sprememba stare Jeruzalemske veroizpovedi in je tudi zelo podobna prejšnji Cezarejski veroizpovedi. Za več informacij o tem glej Apostolske očete, zvezek 7, str. 524.
d) Kot je bilo poudarjeno v zadnji seriji, Badawi na eni strani trdi, da v Novem testamentu ni dokazov za božanskost Kristusa. Na drugi strani pa Badawi ostro kritizira Pavla ter evangeliste Mateja in Janeza, ker poučujejo o božanskosti Kristusa.
e) 1 Janezovo pismo 5,7 izrecno omenja Trojico. Ali Badawi resnično meni, da bi moral biti ta verz v Svetem pismu? Nikakor ne. Pravzaprav ni nobenega dokaza, da bi bil ta verz »izpuščen« iz izvirnika. Nasprotno, ta verz je bil dodan, kar dokazuje dejstvo, da ni nobenega Svetega pisma, ki bi vsebovalo ta verz, dokler se ni pojavil v opombi v enem rokopisu iz 10. in enem iz 14. stoletja, v besedilu Svetega pisma pa šele v 16. stoletju.
f) Naš odgovor na točko 8 kasete 10 iz serije 8 vsebuje več kot 100 verzov, ki podpirajo različne vidike Trojice. Že prej smo pokazali, kako je Trojica napovedana v Stari zavezi, jasno razodeta v Novi zavezi, o njej so pisali zgodnji kristjani, in celo pogani so vedeli, da so kristjani častili Jezusa kot Boga. Badawi ima resne težave pri pojasnjevanju trojnega vrelišča vode, poslušalec pa bo ugotovil, da so njegovi argumenti na tem mestu zelo šibki in neprepričljivi.
a) Koran v suri 5:75 pravi, da Jezus ni Bog
b) Sure 4:171 in 5:76 pravita, da Trojice ni
c) Badawi pravi, da je Sveti Duh angel Gabriel, ne pa Bog.
d) Badawi pravi, da je islam zelo jasno »zanikanje« Trojice, Jezusovega odkupilnega dela in njegove krvne žrtve.
e) Badawi pravi, da lahko si dober kristjan, ne da bi verjel v te stvari ali v druga izkrivljena učenja, ki jih podaja nezanesljiva Biblija, temelječa na pomanjkljivih evangelijskih zapisih.
f) Badawi pravi, da Jezus nikoli ni učil ideje o nadomestnem krvnem odkupu, ampak o spoštovanju desetih zapovedi in opravljanju dobrih del v skladu z Matejem 19:16–19.
a) To je verjetno Badawijev pravi razlog za zavračanje Trojice, saj poleg Korana ni navedel nobenih bistvenih ugovorov.
b) Vprašanje ni v tem, kaj pravi Koran, ampak v tem, da
b1) Koran se ne strinja z evangeliji glede božanskosti Kristusa
b2) Koran pravi, da so prvotna evangelija izvirala od Boga
b3) lahko dokažemo, da je tisto, kar imamo, zvesto ohranjanje prvotnega pomena
b4) Zato je prav Koran tisti, ki je ponarejen
c) Prepričanje, da je Sveti Duh Gabriel, je tipično muslimansko prepričanje, čeprav bi se z njim strinjalo le malo muslimanov.
d) Z žalostjo moramo v tem popolnoma soglašati z Badawijem. Islam je zelo jasno »zanikanje« Trojice, Jezusovega odkupilnega dela in njegove krvne žrtve.
Kljub temu bi se moral strinjati, da bi Koran, če bi predpostavili, da so te trditve resnične, zanikal resnico.
e) Medtem ko Badawi poskuša na novo opredeliti, kaj je kristjan, bi bilo mogoče omeniti, da mnogi sufijski, šiitski in alavitski muslimani trdijo – z enako prepričanostjo kot dr. Badawi –, da je mogoče biti dober musliman, čeprav se ne upošteva pet stebrov islama in v mnogih primerih pije vino.
f) Ker dr. Badawi zavrača Sveto pismo, pravi le, da je to učil Jezus iz Korana.
Jezus je prav tako učil: »Vsi naj častijo Sina, kakor častijo Očeta« (Janez5:23 )
Jezus je učil, da bodo vsi, ki ne verjamejo, kdo Jezus v resnici je, umrli v svojih grehih. Janez 8:24;12:47 –48;6:45 .
Jezus je spremenil nauke o razvezi, hrani itd.
Čeprav pohvalimo dr. Badawija za branje Svetega pisma, mora Sveto pismo brati temeljiteje.
a) Pravi, da je bil glavni zagovornik teorije krvnih žrtvovanj in pokore v Novi zavezi Pavel, ki ni bil Jezusov učenec niti očividec Jezusovega delovanja.
b) Pavel je bil v svojih spisih o krvnih žrtvah in odrešitvi bolj izrecen kot drugi avtorji Novega testamenta.
c) Badawi citira Janez 1:4 in pravi, da to kaže, da je Jezus svojo misijo izpolnil še preden je bilo opravljeno kakršno koli krvno odrešitev, in da je to trden dokaz, da križanje ni bilo potrebno.
d) Jakob *2. poglavje* se je v vprašanjih odrešitve in vere razlikoval od Pavla ter poudarjal spoštovanje zakona in opravljanje del. Badawi poskuša nasprotiti Jakobovo pismo 2:24 Pavlovemu pismu v Pismu Galatom 2:16.
e) Pavel je domneval, da je človeška narava (Rimljanom5:18 ) pokvarjena zaradi Adamovega padca v greh (tudi Rimljanom5:12 )
f) Badawi pravi, da ni pravično ljudi vnaprej obsoditi zaradi Adama.
a) Strinjamo se z delom tega, kar pravi dr. Badawi, namreč da je bilo krvno odkupilo jasno poučeno v Novi zavezi v Pavlovih pismih. Opozorimo, da dr. Badawi jasno priznava, da je bilo to poučeno v Novi zavezi.
Vendar pa krvno odrešitev najdemo v evangelijih po Mateju, Marku, Luku in Janezu ter v pismih Petra, pa tudi v Izaiju in drugih delih Stare zaveze.
b) Pavel in Janez sta bila oba izrecna, saj sta o tem podrobno razlagala. Pisec Pisma Hebrejcem pa je bil verjetno še bolj izrecen.
c) Janez 1,4 je bil resnično napisan pred poročilom o Jezusovem križanju. Vendar pa bi moral vsakdo videti, da Badawi tu ne more imeti prav: Janez 1,4 je bil napisan celo pred poročilom o Jezusovem rojstvu.
d) Čeprav je poudarek drugačen, ni težav pri usklajevanju teh naukov. Nič v Jakobovem pismu ne zanika, da smo odrešeni po milosti skozi vero, kar ni od nas samih. Pavel, ki je v Pismu Efežanom dejal, da smo odrešeni, da bi delali dobra dela, ne zanika Jakobovega pisma 2, ki pravi, da je vera brez del mrtva. Vera je vložek v našo odrešitev, dela pa so nujen izložek.
e) Badawijevo stališče se tu zdi v nasprotju s standardno sunitsko teologijo. Čeprav sunitski islam ne poudarja grešnosti človeka toliko kot krščanstvo, pa priznava, da je Satan v maternici vplival na vse (razen na Jezusa).
f) Badawi očitno spregleda bistvo ključne krščanske doktrine. Čeprav smo res podedovali grešno naravo, smo vsi sami storili dovolj grehov. Bog bi bil pravičen, če bi vsakogar, ki je grešil, poslal v pekel. Hvala Bogu za njegovo usmiljenje!
g) Kako je lahko Bog pravičen, če je človeka ustvaril nepopolnega, nato pa od nas zahteva, da smo popolni? Bog ve, da nismo popolni.
h) Badawi pravi, da ni pravično, da nedolžen človek, kot je Jezus, umre za grešnike in krivce. To je samo po sebi kruto in nepravično.
i) Ali ne bi bilo pravičnejše odpustiti iskrenemu, pokesanemu človeku, ki prosi za odpuščanje, kot zahtevati krvno žrtvovanje?
j) Badawi pravi, da je ta Pavlova teorija odrešitve, ki je bila uvedena po Jezusovem delovanju, v nasprotju z božanskimi lastnostmi Boga, pravičnostjo ali usmiljenjem.
k) Pravi, da odrešitev ne deluje, ker ne žrtvuješ višjega za nižjega. Vedno je ravno obratno.
l) Samomor je moralno napačen, zato bi bilo moralno napačno, če bi bil Jezus pripravljen umreti za naše grehe.
m) Badawi sprašuje: »Kdo je umrl na križu?« Je bil to Bog ali človek? Badawi pravi, da Bog ne more umreti, zato je moral biti to le človek Jezus, čigar smrt ni mogla odkupiti grehov.
g) Morda bo tu pomagala analogija. Če bi bili ljudje proti svoji volji postavljeni na potapljajočo se ladjo, morda ne bi bili odgovorni za lastno smrt, če bi se utopili. Če pa bi jim bilo rečeno, naj zapustijo ladjo in vstopijo v čakajoči rešilni čoln, oni pa bi ponudbo zavrnili, bi bila njihova smrt izključno njihova lastna krivda.
h) Bilo je nepravično, da je Jezus umrl, toda Badawi popolnoma spregleda bistvo.
Jezus si ni zaslužil smrti, ampak se je prostovoljno odločil za križ; namerno se je odločil, da bo zaradi nas žrtev krivice.
i) Badawi ima precej »površno« pojmovanje resnosti greha in Božje pravičnosti. Bog kaznuje vsak greh, ne le tistega, ki ga želi kaznovati. Bog, pravični sodnik, je pošteno kaznoval naš greh, vendar je kazen za greh naložil Jezusu. Jezus si tega ni zaslužil, a se je zanj prostovoljno odločil. In hvala Bogu, da se je!
j) Najprej opazimo, da Badawi priznava, da je odrešitev jasno poučena v Novi zavezi, vsaj v Pavlovih pismih. Vendar pa Badawi Pavlu pripisuje več zaslug, kot mu pripada. To ni le Pavlovo, ampak tudi »Janezovo«, »Lukovo«, »Matejevo«, »Petrovo«, »Jezusovo«, »Janeza Krstnika« in »Izaija«, saj je to zapisano v besedah in spisih vseh teh mož. Vendar se moramo strinjati z Badawijem, da je dosledno sporočilo Jezusa, njegovih apostolov in starozaveških prerokov v nasprotju z naravo Alaha v Koranu.
k) Človek, ki vedno išče ugodno ponudbo, nikoli zavestno ne žrtvuje nekaj višjega za nekaj višjega. Vendar pa Božje poti niso človeške poti. Bog je zaradi nas žrtvoval Jezusa, in Jezus je bil višji. Vendar pa Badawi, ki v biblijski doktrini o križanju vidi le grozno, neumno tragedijo, ne vidi čudovite, zmagoslavne potrditve vstajenja.
l) Jezus ni storil samomora, saj odločitev, da ostane in umre kot mučenik, ni samomor. Muslimanski hadisi učijo, da tisti, ki stori samomor, gre v pekel. Če Badawi verjame, da je odločitev, da ostaneš na mestu gotove smrti, samomor in da to pošlje nekoga v pekel, ali bi bil Badawi pripravljen reči, da je bil Husain, Alijev sin, v peklu, ker se ni hotel predati kljub nemogočim razmerjem?
m) Za Badawija mora biti bodisi Bog bodisi človek, če se nekdo noče verjeti v inkarnacijo, kot jo uči Sveto pismo. Toda Sveto pismo (vključno s Pavlom) jasno uči, da je bil Jezus v celoti Bog in v celoti človek. Če želi Badawi kritizirati krščanstvo, je to ena stvar. Vendar pa ne bi smel kritizirati nečesa, kar ni krščanstvo, hkrati pa dajati zavajajoč vtis, da je to krščanstvo.
a) V svojem ponavljanju Badawi preprosto ne verjame temu, kar Pavel in drugi svetopisemski pisci pravijo o Kristusovem odkupu za grehe.
b) Badawi nenehno omenja Pavlovo »novost«, pri čemer se sklicuje zlasti na Pismo Filipljanom 2. Napada božanskost Kristusa, kot jo uči Pismo Filipljanom 2,6.
c) Da bi napadel Jezusovo odrešitev, Badawi navaja, da je bil Jezus grešnik na isti ravni kot drugi navadni ljudje. Omeni knjigo Donnieja Moinham o tem, da je bil Jezus grešnik.
d) Pravi, da je bil Jezus v nekem smislu »brez greha«, tako kot so bili brez greha vsi preroki, vključno z Mohamedom, vendar se je Jezus kljub temu moral spopadati s človeškimi slabostmi. Zato Jezus ni bil brezgrešno popoln kot Bog.
e) Badawi pravi, da bi kateri koli od prerokov lahko storil tisto, kar je Jezus storil v puščavi ob skušnjavi s hudičem (Luka 4 in Matej 4).
f) Badawi pravi, da Jezus in Mohamed nista bila tako dobra kot je Bog.
g) Ker je bil Mohamed večji prerok in zadnji apostol ter njegova krvna žrtev ni bila potrebna, tudi Jezusova žrtev ni bila potrebna.
a) Badawi lahko poskuša napasti zanesljivost ohranjenih svetih spisov (in to smo že obravnavali) ali pa trdi, da so bila prvotna evangelija lažna. To se zelo približuje zanikanju tega, kar je Mohamed rekel o tem, da imajo kristjani svete spise, saj ortodoksno islamsko učenje pravi, da so kristjani svoje svete spise popačili, ne pa, da jih sploh nikoli niso imeli.
b) Še enkrat: če imajo Pavel, Peter, Janez, Jezus in Izaija vsi zelo podobno »novost«, potem je bil »novator« skupni vir za vse te: Bog.
c) Proti Badawiju imamo samega Mohameda. Mohamed je rekel, da Jezusa, za razliko od vseh drugih ljudi, v maternici ni dotaknil Satan.
d) Badawi za to nima nobene podpore, razen nekaterih muslimanskih hadisov. Muslimani bi morali biti previdnejši pri sklicevanju na hadise, saj citirajo sure, za katere pravijo, da so bile nekoč v Koranu, a so bile iz njega odstranjene.
e) Muslimanski viri se med seboj ne strinjajo. Priznavajo, da je »prerok« Adam grešil, prerok Jona pa se je uprl Bogu.
Bistvo ni v tem, da je Jezus storil čudež, ki ni zabeležen v Koranu, medtem ko ga je Mohamed. Badawi poskuša zmanjšati ugled Jezusa, ker ga preprosto gnusi dokazljivo starodavno biblijsko učenje, da je Jezus Bog.
f) Jezus je bil pri uporabi izraza »dober« zelo previden in je rekel: »Nihče ni dober, razen samega Boga.« Vendar pa se je v Evangeliju po Janezu (10:11 ) Jezus izrecno imenoval »dobri pastir«.
g) Poglejmo si podrobneje Badawijev argument »bodisi-bodisi«. Badawi predpostavlja prvo trditev in sklepa, da je druga napačna. V tem primeru pa velja: če predpostavimo, da je druga trditev resnična, potem je prva napačna. Če 1.500 let judovske zgodovine in Novo zavezo učita, da je bilo krvno žrtvovanje nujno, in je Mohamed napačno trdil, da ni bilo, potem je bil Mohamed napačen Božji prerok. Strinjamo se z Badawijem, da je eden od teh dveh delov resničen, drugi pa mora biti zelo, zelo napačen.
a) Jezus ni bil popolnoma brez greha, pravi Badawi. Trdi, da je Jezus prav takšen kot drugi preroki.
b) Badawi pravi, da izključujoči jezik, ki ga najdemo v Svetem pismu, zlasti pri Janezu (na primer Janez 14,6; 1. in 2. Janezovo pismo), ni pošten ali pravičen zaradi različnih razlogov, kot so:
b1) Tisti, ki še nikoli niso slišali
b2) Dojenčki, ki umrejo
b3) tisti, ki so živeli pred Jezusom
b4) Drugi pobožni in iskreni verniki itd.
c) Badawi pravi, da božanska resnica ni odvisna od »če« in »ampak«, ampak je nujna. Seveda, če se Badawi odloči, da bo v to verjel.
a) Koran pravi, da je Jezus brez greha; Badawi pa poskuša na novo opredeliti te besede. Mnogi muslimani danes ne bi se strinjali z Badawim. Rekli bi, da je Jezus popolnoma brez greha in da je bil tudi Mohamed.
b1) Badawi mora vedeti, da v Pismu Rimljanom 4:15 in5:12 piše, da se greh ne šteje tam, kjer ni zakona. Bog sodi vsakogar pravično, čeprav smo vsi grešili celo po lastnih merilih (Pismo Rimljanom 2). Vendar pa je Bog, tako kot je lahko rešil Enoha, Abrahama in druge prek Jezusa, a še pred Jezusom, dovolj mogočen in moder, da prek Jezusa reši vse, ki so bili namenjeni za nebesa.
b2) Sveto pismo pravi, da je Bog pravičen in usmiljen. Kar zadeva dojenčke, Sveto pismo v 2. knjigi Samuela nakazuje, da bodo dojenčki, ki umrejo, šli v nebesa.
b3) Ali Badawi resnično misli, da Novo zavezo ali kateri koli kristjan verjame, da so Abraham, Mojzes, David in drugi v peklu, ker so živeli pred Jezusom? Ne moremo verjeti, da bi Badawi to mislil o kristjanih.
b4) Bog je pravičen do vseh, toda celo pobožnim farizejem je Jezus rekel, da bodo umrli v svojih grehih, če ne bodo verjeli, da je Jezus tisti, za katerega se izdaja.
Janez 8:24;12:47 –48;6:45 . Glej tudi Apostolska dela3:23 .
c) Nisem prepričan, ali se Badawi zaveda muslimanske teologije na tem področju, ki prav tako pravi, da dojenčki, ki ne vedo dovolj, da bi verjeli karkoli o Mohamedu, Alahu ali Koranu, gredo v nebesa.
d) Badawi pravi, da Jezus, ker se je molil, ne more biti Bog, saj to kaže na njegovo podrejenost, in da je bila Jezusova volja ločena od Očetove, kar pomeni, da Jezus ne more biti Bog, saj bi v tem primeru obstajali dve božji volji. Zato morata obstajati dva boga.
e) Badawi se sklicuje na Barnabovo evangelij, ki naj bi bil, kot pravi, odkrit v Avstriji in ki trdi, da Jezus ni bil križan, ampak je bil namesto njega ubit nekdo drug. Barnabovo evangelij pravi, da so angeli Jezusa odnesli pred križanjem. Namesto njega je bil križan Juda. Vendar pa Barnabovo evangelij v 193. poglavju protislovno pravi, da bo tudi Jezus umrl in bo kmalu obujen.
f) Badawi zavrača mesijanske prerokbe v Stari zavezi kot nanašajoče se na Kristusa, njegovo odrešitev ali križanje. Pravi, da je psalmist v mnogih primerih molil za rešitev pred nasilno smrtjo, kar je nasprotje križanja. Badawi pravi, da bi Bog Jezusa rešil.
g) Badawi navaja Marka 15, Mateja 6,27; Luko 23; Janeza 14; Hebrejcem 2,5 kot sklicevanja na Psalm 22, vendar pravi, da se pisci Novega testamenta tu motijo, saj Psalm 22 govori o Davidu in njegovih preizkušnjah s Savlom, ne pa o prihodnjem dogodku.
d) Badawi ponavlja, kar je že prej povedal v paketu 8, kaseta 8, točka i. Še enkrat bomo poudarili, da je nepredstavljivo, da bi Jezus zavrnil komunikacijo z Bogom Očetom. Dejansko se lahko delno strinjamo z dr. Badawijem, da Jezus ne bi molil k Bogu Očetu, kot molitev na splošno razumejo ortodoksni muslimani. Krščanska molitev ni podobna muslimanskemu ritualnemu recitiranju. Je komunikacija.
e) Badawiju mora biti ta dokazljivo ponarejena vsebina resnično všeč, saj ponavlja tisto, kar je že prej povedal v paketu 8, kaseta 3, točka d. Po Mohamedovem času so mnogi muslimani ustvarili sto tisoče ponarejenih hadisov o Mohamedu, vključno s trditvijo, da je Mohamed rekel, da »Ali« gori v peklu. Evangelij po Barnabu bi sodil v kategorijo ponarejenega hadisa ali celo ponarejene sure. Zanimivo je, da zanika nauke tako v Koranu kot v Svetem pismu.
f) Večina muslimanov brez dvoma verjame v to, kar navaja Koran, namreč da je Jezus Mesija. Vendar pa Badawi želi omiliti dejstvo, da je Jezus Mesija. To je zelo zanimivo, saj Evangelij po Barnabu nasprotuje Koranu s trditvijo, da Jezus NI bil Mesija, temveč da je bil to Mohamed. Dejansko v Koranu ni niti ene sure, niti v hadithih v Bukhariju ali Sahih Muslimu ni niti enega haditha, v katerem bi Mohamed trdil, da je Mesija.
g) Čeprav je bil Psalm 22 morda napisan v težkih okoliščinah, opis v Psalmu 22 daleč presega tisto, kar je prestal David.
a) Badawi pravi, da so bili pisci Novega testamenta »obsedeni s preroštvom«
b) Badawi pravi, da so pisci Novega testamenta nenehno napačno citirali odlomke iz Stare zaveze, da bi podprli svoje neutemeljene trditve o križanju in o tem, da je Jezus Bog. Badawi citira Psalm 9, Psalm 10 in Psalm 21, da bi povedal, da bo »Božji služabnik« rešen in ne križan, medtem ko bodo nepravični pretrpeli prekletstvo (5. Mojzesova knjiga 21:23), kar pomeni, da bo križan Juda in ne Jezus.
c) Badawi pravi, da je bil Jezus med mnogimi ljudmi zelo priljubljen, zato Psalm 69:21 zaradi 4. verza ne more biti preroštvo o njem. Badawi govori tudi o grehih osebe, omenjene v Psalmu 69, zato se je Janez v Janezu 19:28–29 motil, ko se je skliceval na Jezusa. Badawi pravi, da Psalm 69 govori bolj o Judu kot o Jezusu.
d) Badawi pravi, da je Matej v Mateju 27,3–10 naredil dejansko napako, ko je citiral Jeremija, čeprav je v resnici citiral Zaharija 11,12–13, zato naj bi Matejev evangelij vseboval napake in mu ni mogoče zaupati.
a) Čeprav so bili le »obsedeni« z resnico, domnevam, da je Badawijevo stališče, da so bili obsedeni s svetopisemskimi preroštvi o Jezusu, podobno obsedenosti nekaterih muslimanov z iskanjem svetopisemskih preroštev, ki »dokazujejo« Mohameda. Na primer, v tej seriji, na kaseti 7, del d, Badawi poskuša razložiti, kako je Mohamed napovedan v Svetem pismu.
b) Psalmi 9, 10 in 21 kristjani na splošno ne navajajo kot dokaz, da je bil Jezus napovedan v Stari zavezi. To pa so Izaija 53; Izaija 7:14; Izaija 9:6; Psalm 22, Mihej 5:2; Prva Mojzesova knjiga 49:10 in Daniel 9.
c) Dejstvo, da je bil Jezus med svojimi privrženci zelo priljubljen, ni v nasprotju s tem, da so ga mnogi drugi hudo sovražili. Celo dr. Badawi bi lahko to bolje pojasnil!
Poleg tega Psalm 69 tako ali tako ni v prvi vrsti mesijanski.
d) Ko Matej predstavlja preroško napoved o Judu v Stari zavezi, je dejansko citiral iz Jeremija 32:6–9 in Zaharija 11:12–13. Jeremija omenja tudi lončarjevo polje v Jeremija 18:2, 19:2, 11, vendar Matej iz nobenega od teh mest ne navaja natančnega citata. Matej preprosto citira bolj priljubljene preroke, kar je bila v tistih časih običajna praksa. Matej je isto storil že prej v Mateju 5:2, kjer je citiral iz Miheja 5:2 in 2. Samuela 5:2. Badawi je tisti, ki se moti in ki mu ni mogoče zaupati.
a) Badawi ponovno trdi, da je Matej »obseden s preroštvi«
b) Badawi poskuša številna preroštva o Jezusu v Stari zavezi zavrniti kot neresnična.
c) Badawi govori o tem, kako je Mohamed napovedan v Svetem pismu.
a) Matej dejansko navaja številna preroštva o Jezusu (o Mohamedu pa nobenega, saj jih ni). Badawi nam začne razlagati, kako so pisci Svetega pisma obsedeni s preroštvi, in sicer od kasete št. 5, točka f, vse do konca te kasete. To mora biti zanj pomembna točka.
b) Badawi svojim poslušalcem ne pove, da:
b1) Stara zaveza je napovedovala, da bo Kristus umrl (Izaija 53:5–10, Psalm22:16 ; Daniel9:26 ; Zaharija12:10 ), Jezus pa je izpolnil vsa starozavezna preroštva o prvem prihodu Mesija. (prim. Matej 4:14–16;5:17 –18;8:17 , Janez5:25 –26;5:39 )
b2) Jezus je večkrat napovedal in javno oznanil svojo prihajajočo smrt (Janez2:19 –21;10:10 –11; Matej12:40 ; Marko 8:31; Matej 17:22–23).
b3) Vse napovedi o njegovem vstajenju, tako v Stari zavezi (prim. Psalm16:10 ; Izaija 26:18; Daniel 12:2) kot v Novi zavezi (prim. Janez2:19 –21; Matej12:40 ;17:22 –23), temeljijo na dejstvu, da bo umrl. Le tisti, ki umre, se lahko obudi.
c) Zdi se, da Badawi želi, da verjamemo, da so dokazi iz Stare zaveze, ki prerokujejo o Jezusu, zelo šibki, medtem ko so dokazi iz Stare zaveze in evangelijev, ki prerokujejo o Mohamedu, zelo močni. Celo večina drugih muslimanov ne poskuša na silo razlagati Svetega pisma tako, da bi napovedovalo Mohameda.
a) Badawi pravi, da če je nekaj od Boga, potem v njem ne sme biti protislovij.
b) Badawi pravi, da je bilo Novo zavezo napisano okoli leta 50 n. št.
c) Badawi se strinja, da štirje kanonični evangeliji govorijo o križanju, vendar pravi, da evangelijske zgodbe niso dosledne ali verodostojne.
d) Badawi navaja »številne biblijske učenjake« (kot sta Dennis Meinham in John Fenton), ki zavračajo verodostojnost Biblije. Pravi, da Marko in Luka nista bila očividca, Matej in Janez pa v resnici nista bila napisana s strani dejanskih apostolov.
e) Medtem ko Badawi napada Sveto pismo, kristjane nenehno imenuje »bratje«.
a) Strinjamo se z Badawijem, da resnica ni protislovna. Vendar, kako naj dr. Badawi razlaga številne razveljavljene verze v Koranu? Različni muslimani štejejo za razveljavljene okoli 200 verzov. Hadisi iz Sahih Muslim navajajo sure, ki so bile izločene iz Korana. Tudi nerazveljavljeni deli vsebujejo številna protislovja in neskladja. Na primer, Zul-Karnaim ni odkril »resnice«, da sonce zahaja v blatnem izviru, kot navaja sura 18:85–86. Koran v suri 7:54; 10:3; 11:7; 25:29 pravi, da je bila zemlja ustvarjena v 6 dneh; v suri 41:9–12 pa je to trajalo 8 dni. O razveljavitvi verzov se govori v suri 2:106 ter v Sahih Muslim, zvezek 1:1433, str. 330.
Lahko bi si ogledali še Suro 17:1 in druge, vendar zadostuje, če rečemo, da bi moral Badawi svoj test uporabiti tudi za Koran.
b) Natančno ne vemo, v katerih letih so bili napisani posamezni deli, toda Badawi ima v tem primeru prav glede Pavlovih pisem, evangeliji pa so verjetno nastali nekoliko kasneje.
c) Zdi se torej, da bi ti štirje zapisi, skupaj z zapisi posvetnih zgodovinarjev, vsaj potrdili, da je bil Jezus sojen in križan.
d) Badawi očitno rad navaja nekristjane kot kristjane ali biblijske učenjake, kot to počne v paketu 8, kaseta 1, točka d, kaseta 6, točka c, kaseta 7, točka c, kaseta 10, točka c, in kaseta 11, točka h.
Priznavamo, da so lahko tudi nekristjani biblijski strokovnjaki, vendar bi moral dr. Badawi poudariti, da so nekristjani, namesto da poslušalcu dopušča, da to sam domneva.
e) Zakaj nas Badawi imenuje bratje, ne da bi obsodil vojnežljive muslimane kot neresnične muslimane? Po drugi strani pa si iskreno želimo, da bi bili dr. Badawi in mi dejansko bratje, da bi dr. Badawi spoznal radost pravega Jezusa in pridobil večno življenje.
f) Badawi pravi, da je zgodba o križanju v evangelijih nedosledna. Badawi trdi, da evangeliji niso verodostojni zaradi različnih »različic« ali poročil v evangelijih, ki se nanašajo na:
f1) maziljenje Jezusa
f2) Dogodki zadnje večerje
f3) Zadnjo noč in aretacijo Jezusa
f4) Sojenjem Jezusu
f5) križanje
f6) Pokop
f7) Kaj se je zgodilo z Judom?
f8) Vstajenje
f) Če želi reči, da je navajanje različnih podrobnosti neskladno, potem je to njegova definicija. Navajanje različnih podrobnosti pa še ne pomeni, da so si med seboj v nasprotju. Seveda, če trdimo, da je vse skladno, je pravično, da se od nas zahteva, da to skladnost tudi dokažemo.
Tukaj je popolnoma usklajen opis križanja. Točke z številkami morajo slediti druga drugi, točke s črkami pa so lahko v poljubnem vrstnem redu.
P24. V Betaniji, šest dni pred pasho, se Jezus udeleži pogostitve v čast njemu v hiši Simona gobavca, kjer je postregla Marija. Jezusa je Marija že drugič mazilila s pintom narda, vrednega letne plače, iz alabastrne posode. (Opomba: to je mesto, kjer je živel Lazar, ne hiša.) Juda Iškariot in učenci so se pritoževali. Mt 26,6–13; Mk 14,3–9; Jn 12,1–11
P25. Juda se pogovarja s duhovniki. Mt 26,14–16; Mk 14,10–11; Lk 22,3–6
P26. Prvi dan praznika nekvašenega kruha (četrtek) pripravijo zadnjo večerjo Mt 26,17–19; Mk 14,12–16; Lk 22,7–13
P27. Jezus umije noge svojim učencem Jn 13,1–18
P28. V veliki zgornji dvorani (Mr14:15 ) so imeli Gospodovo večerjo. Mt 26,20–29; Mr 14,17–25; Lk 22,14–23; 1 Kor11:23 –26
P29. Jezus pravi, da ga bo Judasz izdal Jn 13:18–28a
P30. Jezusova nova zapoved, naj se ljubimo med seboj Jn 13,31–35
P31. Sredi zadnje večerje Judáš odide. Jn 13,28b–30
P32. Bodisi med zadnjo večerjo bodisi kmalu zatem pride do novega spora o tem, kdo je največji. Lk 22,24–30
P33a1. Ko je Juda odšel, na poti na Oljsko goro Jezus napove, da ga bo Peter trikrat zatajil Mt 26,30–35; Mk 14,26–31; Lk 22,31–38; Jn 13,36–38
P33a2. V Getsemanski vrt na Oljski gori. Mt 26,36–46; Mk 14,32–43a; Lk 22,39–46
P33b. Od zadnje večerje do Oljske gore govori Jezus. Jn 14,1–16,33
P34. Jezusova molitev pred aretacijo. Jn 17,1–26
P35. Ko Jezus konča molitev, prečkajo dolino Kidron in gredo v oljčni gaj. Jn 18,1
P36. Aretacija. Mt 26,47–56; Mk 14,43b–52; Lk 22,47–53; Jn 18,2–11
P37a1. Na dvorišču velikega duhovnika ali v njegovi bližini Jezusa sodi Sanhedrin. Mt 26,57–68; Mk 14,53–65; Lk 22,66–71; Jn 18,12–14; Jn 18,19–23
P37b. Na dvorišču se Peter trikrat odreče Kristusu. Mt 26,69–75; Mk 14,66–72; Lk 22,54–62; Jn 18,15–18; Jn 18,25–27
P37c. Na Akeldami se Juda obesil. (vrv se je pretrgala bodisi pred bodisi po njegovi smrti) Mt 27,1–10; Apg 1,18–19
P37a2. Vojaki se posmehujejo Jezusu, ga pretepajo in mu zavežejo oči. Lk 22,63–65
P38. Jezusovo sojenje pred Pilatom. Mt 27,11–14; Mk 15,1–15; Lk 23,1–6; Jn 18,28–37
P39. Jezus je poslan k Herodu. Lk 23,7–11a
P40. Jezusa pošljejo nazaj k Pilatu. Lk 23,11b–12
P41. Pilat se obrne na množico in izpusti Barabasa. Mt 27,15–26; Lk 23,13–25; Jn 18,38–40
P42. Rimski vojaki bičajo Jezusa in mu nadenejo škrlatno-rdečo obleko ter trnovo krono. Mt 27,27–31a; Mk 15,16–20a; Jn 19,1–3
P43. Pilat ponovno stopi pred Jude. Jn 19,4–15
P44. Jezusa odpeljejo na križanje. Mt 27,31b; Mk 15,20b; Lk 23,26a; Jn 19:16
P45. Jezus je [sprva] sam nosil svoj križ. Jn 19,17a
P46. Simona [potem] prisilijo, da nosi Jezusov križ. Mt 27,32; Mk 15,21; Lk 23,26b
P47. Jezus reče: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte zame, ampak jokajte zase in za svoje otroke…« Lk 23,28–31
P48a. Na Golgoti ob tretji uri [9:00am ] je Jezus križan. Mt 27,33; Mk 15,22.25; Lk 23,33; Jn 19,16b–22
P48b. Napisali so trjezični napis nad Jezusovo glavo. Mt 27,37; Mk 15,26; Lk 23,38
P48c. Ob Jezusu sta križana dva zločinca. Mt 27,38; Mk 15,27; Lk 23,32–33
P49a. Jezus reče: »Oče, odpusti jim…«. Lk 23,34a
P49b. Nekateri ponudijo Jezusu pijačo, a On jo zavrne. Mt 27,34; Mk 15,23
P49c. O oblačilih so metali žreb. Mt 27,35–36; Mk 15,24; Lk 23,34b; Jn10:23 –24
P50a. Jezus je rekel: »Žena, tukaj je tvoj sin«; »Tukaj je tvoja mati«. Jn 19,25–27
P50b. Drugi pa pravijo: »Druge je rešil; naj reši samega sebe…«. Mt 27,40–43; Mk 15,29–30; Lk 23,35a
P50c. Tudi duhovniki se posmehujejo Jezusu. Mk 15,31–32; Lk 23,35b
P50d. Tudi vojaki se posmehujejo Jezusu na križu. Lk 23,36–37
P50e. Zloděj na levi strani Jezusa žali. Mt 27,44; Lk 23,39
P51. Zloděj na desni brani Jezusa. Lk 23,40–43a
P52. Jezus reče: »…danes boš z menoj v raju«. Lk 23,43b
P53a. Jezus reče: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«. Mt 27,45–47; Mk 34–36
P53b. Jezus reče: »Žejen sem«, in mu drugič ponudijo piti iz gobice. Mt 27,48; Jn 19,28–29
P53c. Nekateri čakajo, da bi videli, ali pride Elija. Mt 27,49
P53d. Od približno šeste do devete ure sonce ne sije več. Mk 15,33; Lk 23,44–45
P54. Jezus reče: »Izpolnjeno je.« Jn 19,30
P55. Tik pred smrtjo Jezus reče: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« Lk 23,46a
P56. Jezus umre. Mt 27,50; Mk 15,37; Lk 23,46b
P57a. V tistem trenutku se je zavesa v templju raztrgala na dvoje. Mt 51a; Mk 15,38–39 (tudi Tales, leto 52 n. št.)
P57b. Prišlo je do potresa, grobovi so se odprli in mrtvi so vstali. Mt 51b–53.
P58a. Vojaki so zlomili noge tatovom, Jezusu pa ne. Jn 19,31–37
P58b. Stotnik reče, da je bil to zagotovo pravičen človek. Lk 23,47–49
P58c. Stotnik reče: »To je bil Božji Sin!« Mt 27,54
P58d. Gledalo je veliko žensk. Mt 27,55–56
P59. Ko se je mračilo, je Jožef iz Arimateje prosil Pilata za Jezusovo telo. Mt 27,57–58; Jn 19,38
P60a. V grobu Jožefa iz Arimateje sta Jožef in Nikodem pokopala Kristusovo telo, grobnico pa so zaprli s kamnom. Mt 27,59–61; Mk 15,42–47; Lk 23,50–54; Jn 19,39–42
P60b. Pred soboto so ženske pripravile dišave. Lk 23,55–56
P60c. Pilat se strinja, da se grob varuje z vojaki. Mt 27,62–65
P61. Grob so zapečatili in postavili stražo. Mt 27,66
R1a. Ko se je sobota končala, so se Marija Magdalena, druga Marija [Jakobova mati], Saloma in druge ženske odpravile k grobu. Mt 281b; Mk 16,1–3; Lk 24,1; Jn 20,1
R2a. Ko je angel odvrgel kamen, je prišlo do potresa. Stražarji so postali kot mrtvi. Mt 28,2–4
R2b. Angel je odvrgel kamen. Mk 16,4; Lk 24,2
R1b. Trupla niso našle, dva »moška« pa sta govorila z ženskami. Lk 24,3–8; Jn 20,2
R3. Zjutraj, ko je Jezus vstal od mrtvih, se ženskam prikaže angel in jim reče, naj učencem sporočijo, naj gredo v Galilejo. Mt 28,5–7; Mk 16,5–8
R4a. Medtem ko so se ženske hitele nazaj, se jim je prikazal tudi Jezus in jim rekel, naj učencem sporočijo, naj gredo v Galilejo. Mt 28,8–10
R4b1. Ko so se ženske vrnile od groba, jim učenci niso verjeli. Lk 24,9–11
R4b2. Peter in Janez stečeta k grobu, Janez pride tja prvi. Lk 24,12; Jn 20,3–9
R4b3. Nato se učenci vrnejo v svoje domove [v Jeruzalem]. Jn 20,10
R4c. Stražarji to povedo duhovnikom; duhovniki jih podkupijo. Mt 28,11–15
R4d. Medtem ko je Marija jokala, se Mariji Magdaleni prikažeta dva moška, nato pa Jezus. Mk 16,9–11; Jn 20,11–18
R5. Istega dne se na poti v Emaus Jezus prikaže dvema učencema (ki nista bila med enajstimi učenci). Ostane z njima do večera. Mk 16,12; Lk 24,13–29
R6. Takoj sta se oba učenca odpravila nazaj v Jeruzalem (7 milj stran) in to povedala enajstim učencem. Mk 16,13; Lk 24,33–35
R7. V Jeruzalemu, zvečer istega dne, ko je Jezus vstal od mrtvih, medtem ko sta se oba pogovarjala z učenci, se Jezus prvič prikaže desetim učencem. Jn 20,19–23
R8. Drugi učenci povedo Tomažu, da so videli Jezusa. Jn 20,25
a) Badawi pravi, da Jezus ne more hkrati moliti k Bogu in umreti za grehe sveta – pravi, da obe stvari ne moreta biti resnični hkrati.
b) Badawi pravi, da Jezusovi učenci nikoli ne bi pobegnili, kot piše v evangelijih. Badawi pravi: če je Peter uporabil svoj meč, zakaj ga niso aretirali? Če bi učenci pobegnili, ne bi bili priče križanja in vstajenja.
c) Badawi trdi, da evangeliji iz Nove zaveze niso verodostojni in da jih niso napisali tisti, ki so bili Jezusu najbližji.
d) Badawiju ni všeč dejstvo, da evangeliji navajajo, da je Jezus vstal od mrtvih.
e) Badawiju se ne zdijo všeč »razlike« med posameznimi evangeliji in pravi, da jih to dela neverodostojne in lažne.
a) Dejstvo, da Jezus ni komuniciral z Bogom, je v Badawijevih očeh resen problem. To omenja tudi v paketu 8, kaseta 8, točka i, in v tem paketu (9), kaseta 5, točka d. Strinjamo se lahko, da Jezus, ki je bil Bog, ni opravljal nobenih muslimanskih rakahov.
Ampak ali je res verjetno, da Jezus nikoli ni poskušal komunicirati z Očetom?
b) Glede na njihov strah, zakaj ne bi učenci v trenutku šibkosti pobegnili? Petra bi bilo težko aretirati, če dokaz v obliki ušesa sužnja ne bi več obstajal in bi Peter tako ali tako pobegnil. Bili bi priče križanja, ker niso pobegnili daleč. Mnogi bi videli križanje in se lahko zlahka pomešali med množico.
c) Badawi pa ne predloži dokazov o nobenih zgodnjih rokopisih tako imenovanih Jezusovih učencev, ki bi podprli njegove trditve, da Jezus ni bil križan ali da ni vstal od mrtvih. Najboljše, kar lahko Badawi stori, je sklicevanje na srednjeveško ponaredbo, ki je, od vseh jezikov, napisana v italijanščini. (Italijanski jezik v Jezusovem času še ni obstajal.) Badawi preprosto reče: »Očividcev ni bilo tam.« (Ampak potem – kje so bili?)
d) Badawi nima nobene podlage za zavračanje vstajenja, razen besede človeka, ki mu želi slediti v grob: Mohameda.
e) Če pa vzamemo 10 inteligentnih muslimanskih študentov in vsakega od njih prosimo, naj napiše dvosstransko zgodovino Mohameda, ali se bodo njihove pisne zgodovine popolnoma ujemale? Če se ne bodo, ali to pomeni, da je vse, kar pravijo o Mohamedu, neresnično? Na sodišču se upoštevajo pravila o dokazih.
a) Badawi preprosto ne verjame ničesar, kar Novo zaveza pravi o dogodkih, nauku itd., kar ni v skladu z njegovimi vnaprej oblikovanimi prepričanji.
b) Badawi nasprotuje evangelijskim zapisom o vstajenju:
b1) Zakaj bi Marija Magdalena hotela odnesti Jezusovo telo?
b2) Zakaj bi Marija mislila, da je Jezus vrtnar? Badawi pravi, da se je Jezus preoblekel.
b3) Ko Jezus pravi, da še ni vstopil k svojemu Očetu, to pomeni, da še ni umrl.
b4) Jezus je rekel, da bo vstopil k »tvojemu Bogu in mojemu Bogu«. Badawi pravi, da to dokazuje, da Jezus ni mogel biti Bog.
b5) Badawi pravi, da Jezus po svoji smrti ne bi mogel ponovno postati meso, saj bi to morda pomenilo, da sta hinduizem in njihova doktrina o reinkarnaciji resnična.
b6) Badawi pravi, da so evangeliji skladni v tem, da je Jezus napovedal svojo smrt in vstajenje ter da mu učenci takrat niso verjeli, vendar Badawi trdi, da je malo verjetno, da mu učenci niso verjeli, in pravi, da to verjetno ni resničen opis.
a) Badawija bi radi vprašali: ali bi verjel, če bi bili vsi ti ugovori, ki jih navaja tukaj in v svojih drugih posnetkih, zadovoljivo ovrženi?
b1) Že preprosto branje evangelijskih poročil kaže, da je Marija prišla, da bi truplo primerno ovila z dišavami. Ni nameravala trupla nikamor odnesti.
b2) Bila je tako presenečena, da ji ni prišlo na misel, da je ta moški Jezus. To, da ga ni takoj prepoznala, verjetno ni bil čudež. V šibki svetlobi zore moškega, pokritega s krpo, morda ni bilo tako enostavno prepoznati kot Jezusa, o katerem Izaija 53 pravi, da je izgledal kot navaden človek.
b3) Badawi se tu moti. Če bi imel prav, bi Jezus rekel: »Ne dotikaj se me, ker sem še živ.« Vnebovzetje pomeni vnebovzetje. Da bi Badawi dokazal svojo domnevo, mora najti primere, kjer vnebovzetje pomeni zgolj smrt. Sicer lahko vsakdo kateri koli besedi pripiše pomen, ki ga želi.
b4) Ne, ker ima beseda »Bog« v Svetem pismu različne pomenske razsežnosti: včasih se nanaša na Boga Očeta, kot je to tukaj, včasih na Jezusa, včasih na Svetega Duha, včasih pa na Trojico. V Pismu Hebrejcem 1,8–9 se ob drugi uporabi besede »Bog« nanaša na Očeta, ob prvi pa na Jezusa. Podobno se v Evangeliju po Janezu 1,1 ob prvi uporabi nanaša na Očeta, ob drugi pa na Jezusa.
b5) To je zanimivo, ker islam in sam Koran pravita, da bodo ljudje fizično obujeni. Morda se Badawi tu nekoliko oddaljuje od islama. Sura 2:243 pravi: »…Allah jim je rekel: ›Umrite!‹ Nato jih je ponovno oživil.«
b6) Priznava, da so evangeliji skladni v:
a) Napoved Jezusove smrti
b) Napoved Jezusovega vstajenja
c) Napoved, da bodo učenci pobegnili
Vendar trdi, da je to napačno, zgolj na podlagi tega, da po njegovem mnenju učenci ne bi pobegnili.
Badawi nekaj zavrača zgolj zato, ker ne ustreza njegovim predpostavkam.
c) Badawi pravi, da so kristjani kasneje, po dogodku, dodali gradivo v zgodovinske zapise Jožefa Flavija.
d) Badawi citira Evangelij po Nikodemu, ki pravi, da je Jezus po svoji smrti odšel v pekel, tam našel Adama, Abrahama in druge preroke ter jih odpeljal v raj. Badawi pravi, da je to prav tako protislovno kot evangelijska poročila.
e) Pripoved o Jezusovem vstajenju je le mitološka legenda in ni resnična.
c) Vsaj nekateri izrazi so bili verjetno dodani v sirskem prevodu Jožefa Flavija. Vendar to vemo zato, ker lahko to preverimo s pomočjo drugega, arabskega prevoda Jožefa Flavija.
d) Nekdo bi lahko prav tako citiral ponarejene hadise, a to ne bi povedalo nič več o pristnem Mohamedu, kot Evangelij po Nikodemu pove o pristnem Jezusu.
e) Jezusovo vstajenje je dobro dokumentirano dejstvo antične zgodovine. Poleg svetopisemskih pisateljev ga omenjajo tudi:
Klement Rimski, 97/98 n. št.
Papij 110–130 n. št.
Ignac, umrl leta 107 ali 116 n. št.
Polikarp, umrl okoli leta 163 n. št.
Irenej 120/140–202 n. št.
Didache 120–150 n. št.
Justin Mučenik 138–165 n. št.
Teofil iz Antiohije 168–181/188 n. št.
Ostali
Badawi mora navesti vire, ki so zanikali vstajenje, razen srednjeveških ponaredkov.
Ali je Badawijeva alternativa bolj razumna??? Lahko bi napačno mislili, da Badawijevo zavračanje vstajenja izhaja iz splošnega skepticizma. Vendar to ni res, saj Badawi (in večina muslimanov) meni, da se je Jezus dejansko zdel križan, vendar je Alah na čudežen način zamenjal nekoga (običajno se domneva, da je bil to Juda) in jim na čudežen način dal fizično podobo Jezusa, s čimer ni zavedel le Jezusovih sovražnikov, ampak tudi njegove zveste privržence.
a) Badawi citira liberalce in nevernike, ki napadajo Sveto pismo.
b) Badawi pravi, da ideja o Jezusu kot »utelešenem Bogu« temelji na starodavnih plemenitih mitih, legendah, poganskih verovanjih in filozofiji.
c) Badawi navaja številne zgodbe, na primer zgodbe o Baalu in sončnih bogovih ter budistične zgodbe, in pravi, da miti nimajo zgodovinske podlage. Seveda so nekoč mislili, da so Hetiti le biblijski mit, danes pa so dobro dokumentirani.
d) Zdi se, da se Badawi ne zaveda logične zmote podobnosti.
a) Ni nam težko, da Badawi citira ljudi z različnimi prepričanji, vendar imamo težave, ko jih Badawi napačno imenuje kristjane ali namiguje, da so kristjani.
b) Če želi nekdo govoriti o plemenitih mitih in legendah, lahko veliko prepričljiveje utemelji obhod Ka’abe, romanja in čaščenje Alaha (vključno z njegovimi hčerami) že pred Mohamedom. Če je Stara zaveza iz časa Abrahama in Jezusa (in to je), potem Badawijev problem ni le v tej doktrini, ampak v prepričanju, da Bog ni ohranil celotne Biblije.
c) Če dovolj pozorno iščete, smo prepričani, da lahko najdete podobnosti in ponaredke skoraj česarkoli. Ne vemo, ali se Badawi zaveda obsega sodobne znanstvene literature, ki povezuje nauke islama s predhodnim zoroastrizmom in heretičnimi krščanskimi sektami.
d) Če oddaljene podobnosti ničesar ne dokazujejo, potem nima nobenega argumenta. Če pa srednje podobnosti dokazujejo prepisovanje iz poganskih virov, je dr. Badawi pravkar ovrgel Koran!
a) Badawi priznava, da evangeliji učijo tisto, kar učijo, vendar pravi, da ta svetopisemska učenja izvirajo iz mitov.
b) Badawi predlaga samaritansko teorijo, ki trdi, da Samaritanci niso verjeli v ničesar v Svetem pismu po Jozueju in so bili pod vplivom različnih poganskih verovanj. Tako imenovani pisci evangelijev so bili pod tem samaritanskim vplivom, ki je bil povezan tudi z verovanji, povezanimi z okultistom Simonom Magom (Apostolska dela 8:9–25).
c) Badawi jasno priznava, kaj Novo zaveza uči o mnogih stvareh – o križanju, vstajenju, o tem, da je Jezus »Božji Sin«, da je Jezus Bog itd. –, vendar ne verjame v ničesar od tega.
d) Badawi priznava, da mora domnevati, da je Sveto pismo lažno, če naj bi se Koran štel za resničnega.
a) Podobni miti so bili odkriti tudi v nekaterih zgodbah v Koranu, na primer o Jezusu, ki je govoril že kot dojenček. Badawi mora najti primere, ne le mitov, ampak mitov, ki so obstajali že pred tem, ko je bil napisan ustrezen del Novega ali Starega testamenta. Tudi kadar obstajajo miti s podobnostmi, kot je na primer svetovna potop, bi pričakovali, da si ljudje izmišljajo zgodbe, s katerimi poskušajo pojasniti katastrofalne dogodke.
b) Samaritanci in saduceji (verski liberalci) niso sprejemali spisov prerokov, kot so Izaija, David, Salomon itd. Badawi ni uspel dokazati, kako so pisci evangelijev bili na kakršen koli način pod vplivom Samaritanov. Omeni Simona Magusa, verjetno zato, ker je Samaritanec, vendar tega ne poveže z ničemer, kar so rekli pisci evangelijev (ali v tem smislu Mohamed).
c) Ne verjame v to zaradi »predhodne teološke zavezanosti« Koranu, vendar vsaj vsi vidimo, da Novo zavezo uči te stvari.
d) To je pravzaprav pomembna točka, ki jo Badawi priznava. Ker je očitno prebral toliko Svetega pisma, kot je, se strinja, da če je Sveto pismo od Boga in je bilo njegovo sporočilo ohranjeno brez večjih popačenj, potem mora biti Koran lažen. Sveto pismo mora biti popačeno, da bi sploh obstajala možnost, da je Koran resničen.
a) Badawi pravi, da so bile zgodovinske krščanske doktrine verjetne v antiki, danes pa ne več.
b) Badawi pravi, da je Simon Magus iz Apostolskih del 8 (Samaritanec) v krščanstvo uvedel teologijo utelešenja.
c) Badawi ponuja še več teorij o koreninah krščanstva, kot so »božanski ljudje« in »kulti vladarjev«, ki so se pojavljali približno v istem času kot začetki krščanstva, pisci Novega testamenta pa so preprosto sprejeli to idejo, da je Jezus »božanski človek«. Badawija »logika« mu pravi – krivda po povezavi ali časovnem okviru.
a) V angleščini obstaja slengovski izraz, ki opisuje mnenje dr. Badawija: To je kot, da lonec obtožuje čajnik, da je črn. Badawi sprejema hadise kot avtoritativne. Hadisi govorijo o tem, da je Mohamed razklal luno na dvoje, da je Gabriel fizično poškodoval Mohameda, da je bil Mohamed začaran in da v Koranu obstajajo razveljavljene sure. Liberalci, ki zanikajo zgodovinske krščanske doktrine, običajno zanikajo deviško rojstvo in brezgrešnost Kristusa, toda Badawi te stvari sprejema, prav tako kot dejstvo, da je Jezus opravil mnoge čudeže. Dejansko mu niso toliko v nasprotju Jezusovi čudeži, kot križanje, vstajenje, Trojica in to, da se Jezusa imenuje Bog.
b) To je prav tako absurdno kot trditev: »Dr. Badawi je Mohamedu povedal, kaj naj vključi v Koran.« Večina apostolov se nikoli ni srečala s Simonom Magom, Jezus pa je sprejemal čaščenje kot Bog in je bil imenovan Bog že dolgo pred Simonom Magom. Dr. Badawi bi moral storiti več, kot le »loviti« ugovore brez kakršnih koli dokazov.
c) Manihejci, kult sonca in nekatere misterijske religije so se morda pojavili v stoletjih pred in po Jezusu Kristusu. Seveda so se tudi po Mohamedu pojavile čudne muslimanske veje, ki jih mnogi muslimani ne prepoznajo. To pa ne dokazuje ničesar o islamu ali Mohamedu, in težko je razumeti, zakaj dr. Badawi meni, da to dokazuje karkoli o zgodnjem krščanstvu.
Bog kot vladar je prisoten tako v Stari zavezi kot v Koranu, zato bi »kult vladarja«, ki je nastal po krščanstvu in pred islamom, lahko bil nekaj, kar bi lahko nekdo očital islamu, da si je to izposodil, ne pa krščanstvu. Vendar pa ne bomo islamu očitali, da si je izposodil iz malo znanih kultov vladarjev, saj za to nimamo dokazov. Bilo bi preprosteje – in posnel bi manj posnetkov –, če bi dr. Badawi krščanstvo obtoževal le za stvari, za katere ima kakšne dokaze.
a) Badawi rad reče: »Nekateri učenjaki pravijo«, nato pa poskuša iz tega sklepati, da krščanstvo temelji na ponovno grških in helenističnih virih, od Filona do Pavla, zlasti v zvezi z grško besedo logos.
b) Badawi poskuša povezati heretična učenja iz Enochove knjige s svetopisemskimi spisi.
c) Badawi ponavlja svojo omembo Herberta W. Armstronga iz paketa 8, kaseta 1, točka d. Badawi imenuje Herberta W. Armstronga učenjaka in pravi, da je bil Jezus le človek – Sura 9:30.
d) Omeni poganske korenine božiča in velike noči.
a) Res je, da je ideja, da je Bog imel besedo, prisotna v grški filozofiji. Seveda pa že dolgo pred klasičnimi Grki 1. poglavje Geneze pravi, da je Bog ustvaril s svojo besedo.
Mimogrede, Badawi je v svojem zanosu, da obtoži krščanstvo, očitno pozabil, da tudi Koran pravi, da je Jezus Allahova beseda.
b) Knjiga Enoha verjetno vsebuje nekaj resnice, prav tako kot lahko kdorkoli napiše knjigo laži in vanjo vključi tudi nekaj verzov iz Svetega pisma.
Mimogrede, Enochova knjiga je sestavljena knjiga s petimi različnimi deli, ki so jih verjetno napisali različni avtorji.
c) Ko je Badawi Herberta W. Armstronga imenoval za krščanskega učenjaka, je »pozabil« omeniti, da je bil Armstrong heretik. Bil je kristjan prav toliko, kolikor so častilci Mohameda muslimani.
d) Med Grki, Rimljani in Germani je skoraj vsak dan v letu potekalo kakšno praznovanje. Velika noč sovpada z judovsko pasho, zato ni poganska. Božič nikoli ni bil poganski praznik. Sovpadal je z rimskim praznikom, imenovanim Saturnalia, a to je bilo verjetno zato, ker so sužnji takrat dobili začasno svobodo, mnogi zgodnji kristjani v Rimu pa so bili sužnji. Zdi se, da Badawi spet gleda na svet »samo z enim očesom«, saj ne omenja, da so Mekčani pred Mohamedom praznovali tisto, kar danes imenujemo »muslimanski« prazniki, in izpolnjevali štiri od petih stebrov islama.
a) Badawi pravi, da je Sveto pismo napačno in da je za muslimane resnica naslednja:
a1) Do konca ne moreš vedeti, ali si odrešen
a2) Po Badawijevem mnenju si moraš odrešitev pri Alahu prislužiti z dobrimi deli, ne le z vero v Jezusa in odrešitvijo po milosti, kot uči Sveto pismo.
a3) Alah ne odpusti tistim, ki imajo »partnerje« ob Bogu (tj. verujejo v Trojico)
a4) Badawi pravi, da sta za odrešitev potrebna dva pogoja:
a4a) Imeti moraš pravo vero v Boga (brez »partnerjev z Bogom«)
a4b Morate opravljati dobra dela
b) Badawi pravi: »Muslimani niso tako obsedeni z grehom in pokoro kot kristjani.«
c) Badawi pravi, da Trojica temelji na neutemeljeni »izkušnji«.
a1) Za muslimane je celo Mohamed trepetal ob misli na svoje muke v grobu, kot navaja Sahih Muslim, zvezek 1:1214, str. 290. Badawi ima na nek način prav, kar zadeva religije, ki so jih ustvarili ljudje, da bi dosegli nebesa.
Vendar pa imajo Božji otroci Božje obljube, da jih bo On ohranil v svoji moči.
a2) Muslimani in pripadniki drugih religij delajo dobra dela, da bi bili odrešeni z lastnim prizadevanjem. Ljudje v različnih religijah upajo, da bodo lahko rekli Bogu: »Zaslužim si, da grem v tvoje nebesa.« Kristjani delajo dobra dela ne zato, da bi bili odrešeni, ampak iz hvaležnosti za Božje prizadevanje, da vas odreši. Ne zahtevamo, da nas Bog odreši, ampak smo hvaležni za Njegovo milost in usmiljenje, ko to stori.
a3) Če bi se jim Jezus sam prikazal in jim povedal, da je Bog Oče, On sam in Sveti Duh, ali bi ga tudi takrat zavrnili?
a4a) V bistvenih stvareh moraš verovati pravilno. Ne smeš zanikati in zavračati Trojice, ker je Trojica resnična.
a4b) Spet, Badawi meni, da vas rešijo vaša lastna dobra dela. Ne, nobenih dobrih del ni dovolj, da bi bili rešeni. Da, Bog želi, da delate dobra dela, vendar vas rešita Božja milost in usmiljenje; ne vaše lastne zasluge.
b) Glede na to, da se v muslimanskih deželah posilstvo obravnava kot legitimno, in glede na nasilje, celo proti lastnim muslimanom, lahko z gotovostjo rečemo, da ima Badawi prav: mnogi muslimani se ne ukvarjajo preveč z grehom in pokoro.
c) Trojica temelji na Božji besedi. Če se ne strinja s Trojico, bi lahko vsaj iz vljudnosti do kristjanov natančno predstavil razloge, zakaj so kristjani verjeli v Trojico in zaradi nje trpeli.
a) Badawi se strinja, da naša Biblija in njegov Koran ne moreta biti oba resnična.
b) Sveto pismo naj bi bilo polno protislovij, Koran pa naj ne bi bil.
c) Badawi pravi, da je Sveto pismo človeškega izvora, ker ne piše vedno »Bog je rekel«.
d) Badawi zaničuje Novo zavezo in citira iz publikacije Jehovovih prič »Awake!«, da bi izvedel dodatne napade na krščanstvo.
e) Badawi izpostavlja napake prepisovalcev v Svetem pismu ter Jezusov rodovnik, omenjen tako v Lukovem kot v Matejevem evangeliju.
a) Strinjamo se, da ima Badawi v tej točki prav; eno od obeh mora biti napačno.
b) Vsa domnevna protislovja, o katerih smo slišali, so pojasnjena na spletni strani www.BibleQuery.org. Nasprotno pa muslimani ne morejo pojasniti, kako je Mohamed opravil nočno potovanje do mošeje v Jeruzalemu (ki je bila zgrajena šele po njegovi smrti), kako je Zul Qarnain odkril, da sonce zahaja v blatnem izviru, da je bila zemlja ustvarjena v 6 dneh – ne, v 8 dneh –, na način, ki ga ni mogoče uskladiti. Haman, ki je živel v času Estere, se ni potoval nazaj v čas Mojzesa itd.
c) Badawi poskuša omejiti Boga, da ne bi mogel uporabiti človeškega elementa v Svetem pismu. V resnici pa Koran jasno vsebuje nekaj verzov, ki jih Alah ne bi mogel izreči neposredno. Čeprav to ne ovrže Korana, pa razveljavlja argument dr. Badawija.
d) Lahko bi citirali tudi to, kar hindujci pravijo o islamu, a to ne bi razveljavilo islama, prav tako kot citiranje publikacij Jehovovih prič s strani dr. Badawija ne bi razveljavilo krščanstva.
e) Jezus ni imel le enega, ampak dva rodovnika. Njegov biološki rodovnik prek Marije je v evangeliju po Luku, njegov pravni rodovnik prek njegovega očima Jožefa pa v evangeliju po Mateju. V Koranu so napake prepisovalcev, prav tako pa manjkajo tudi nekatere sure.
To je konec tega zvezka: Paket 9
»Serija K. Jezus, ljubljeni poslanec islama – 2. del, avtor Jamal A. Badawi
Islamic Information Foundation. Halifax, Nova Škotska, Kanada
Prepisani deli
Sura2:36 »Potem ju je Satan spravil, da sta zdrsnila iz (rajskega vrta) in izgubila stanje (blaženosti), v katerem sta bila. Rekli smo: ‚Vsi (ljudje), ki ste med seboj sovražni, spustite se dol; o zemlja bo vaše bivališče in vaš vir preživetja za nekaj časa.«
V komentarju Jalalayn piše: »Rekli smo: ›Pojdite dol‹ na zemljo; to pomeni, vi in vaši potomci, ki so še vedno v vas. ›Med seboj‹ pomeni, da bodo nekateri vaši potomci gojili sovraštvo do drugih zaradi vašega medsebojnega zatiranja.«
Da, Bog je sprejel Adamovo kesanje in mu odpustil (kot navaja Koran – glej verz5:37 ), vendar niti Adam niti njegovi potomci niso mogli vrniti se v raj niti ga ponovno najti. Od takrat naprej trpljenje, beda in sovraštvo prevladujejo v človekovem življenju.
Abdullah Yusuf 'Ali v komentarju k temu verzu piše: »Očitno je Adam simbol celotnega človeštva, pri vseh duhovnih zadevah pa sta oba spola enakovredna.«
Sura 7:172–173 pravi: »Ko je Bog iz Adamovih otrok – iz njegovih ledij – izvlekel njihove potomce in jih prisilil, da so pričali o sebi (rekoč): ›Ali nisem vaš Gospod (ki vas ljubi in vzdržuje)?‹, so rekli: ›Da! To pričujemo! Da ne bi na sodni dan rekli: ‚Tega se nismo nikoli zavedali.' Ali da ne bi rekli: ‚Naši očetje pred nami so morda častili lažne bogove, a mi smo (njihovi) potomci po njih: ali nas boš torej uničil zaradi dejanj ljudi, ki so bili neumniki?'«
Komentar Jalalayna to razlaga takole: »On [Bog] je vsakega od njih izvlekel iz ledij drugega vse do Adama, generacijo za generacijo v obliki, ki jo bodo imeli ob rojstvu. Bili so tako številni kot mravlje na gori Nu’man na dan ’Arafa. Pred njimi je postavil dokaze o svoji božanskosti in jim vgradil
možgane in jih prisilil, da pričajo o sebi.
Komentar Mohameda Farida Wagdija k tem verzom pravi: »Spomnite se, da je vaš Bog iz ledij Adamovih otrok izvlekel njihovo potomstvo v isti obliki, kakršno bodo imeli (ob rojstvu), stoletje za stoletjem, in pred njimi postavil dokaze o svoji božanskosti ter v njihove možgane vgradil sposobnost, da te dokaze prepoznajo. Tako so bili povzdignjeni na raven tistih, ki jim je bilo rečeno: ‚Ali nisem vaš Gospod?' Odgovorili so: ‚Da.' Tako sta jih njihovo popolno poznavanje tega in njihova globoka zakoreninjenost v tem naredila, tako rekoč, za priče, da ne bi na Sodni dan rekli: ‚Tega (tj. svojega poznavanja Boga) se nismo nikoli zavedali.' Ali pa bi rekli: »Naši očetje so častili lažne bogove, zato smo jim sledili. Ali nas boš uničil zaradi dejanj neumnikov?««
Abdullah Yusuf 'Ali v svoji razlagi pravi: »Besede besedila se nanašajo na Adamove potomce; tj. na vse človeštvo, rojene ali še nerojene, brez kakršne koli časovne omejitve. Adamovo seme nadaljuje Adamovo obstoj in prevzema njegovo duhovno dediščino. Človeštvo kot tako ima kolektivni vidik.«
Ibn 'Abbas je rekel: »Bog je vzel obljubo iz Adamovih ledij v Nu’manu, tj. v 'Arafi. Izvlekel je vse svoje potomstvo, ki ga je ustvaril, in jih razporedil v svoji prisotnosti kot mravlje. Govoril je z njimi in rekel: 'Ali nisem vaš Gospod?' Oni so rekli: ‚Da, pričamo!' Da ne bi na Sodni dan rekli: ‚Tega (tj. poznavanja Boga) se nismo nikoli zavedali.«
Ibn 'Abbas je prav tako rekel
»Na začetku, ko je Bog izgnal Dama na zemljo, ga je poslal v puščavo v deželi Indije. Nato si je potrl ledja in iz njih izvlekel vsako dušo, ki se je odločil ustvariti do sodnega dne. To se je zgodilo v Nu’manu, ki leži za goro 'Arafa. Bog je nato spregovoril z njimi in jim omogočil, da so spregovorili. Od njih je izsilil obljubo, da ga bodo častili in mu nikoli ne bodo pripisovali nobenega partnerja. (To je storil) potem, ko jim je vgradil možgane, jim zagotovil preživetje ter določil dolžino njihovega življenja, njihove preizkušnje in tako naprej. Nato jih je vrnil v Adamove ledvice. Tako se sodni dan ne bo nikoli zgodil, dokler se ne rodijo vsi, ki so dali svojo obljubo. (Glej tudi Al-Khazin II: 191.)
Abu Hurajra je prav tako rekel:
»Tako je Adam prekršil zapoved in tudi njegovi potomci so jo prekršili. Adam je pozabil in jedel z drevesa; prav tako so tudi njegovi potomci pozabili. Adam je grešil in tudi njegovi potomci so grešili!« (Navaja Tirmidhi in drugi.)
»Iz teh verzov, razlag in tradicij je očitno, da muslimani priznavajo Adama kot predstavnika svojih potomcev in da Koran na to namiguje.« (str. 6)
V Sahih al-Bukhari (zvezek 3:1213, št. 3156) je še en dokaz o verodostojnosti te razlage.
»Povedali so nam na podlagi pričevanja Kajsa ibn Hafase … na podlagi pričevanja Mohameda, da Bog reče tistemu, ki med prebivalci pekla trpi najmanj: ‚Če bi imel vse bogastvo sveta, s katerim bi se lahko odkupil, bi to storil?' On je rekel: ‚Da.' Nato je Bog rekel: ‚Prosil sem te za nekaj, kar je veliko lažje od tega, ko si bil še v Adamovem telesu: da Mi ne boš pripisoval drugih bogov. A ti si se temu uprl in častiš lažne bogove.'“
Kaj se je zgodilo s tem potomstvom, ki se je zavezalo, da bo častilo Boga in mu ne bo pripisovalo drugih, a ni izpolnilo svoje obljube in je prelomilo svojo zavezo?
Ali vsi ljudje še naprej ponavljajo Adamov greh upora proti znani Božji volji?
Obstaja še ena tradicija, pripisana Mohamedu na podlagi avtoritete Abdullaha, ki pravi:
»Vsakič, ko je duša nepravično ubita, nosi prvi Adamov sin (Kain) del njene krvi (odgovornosti), ker je bil prvi, ki je odredil umore (al-Buhari, zvezek 3:3157. Glej tudi zvezek 3:6473 in zvezek 3:6890.)
Če je torej po Mohamedu Kajn moralno odgovoren za vsako nepravično ubito dušo, zakaj ne bi bil Adam odgovoren za to, da je svojim potomcem zapustil padlo človeško naravo?
Sura 5:32 »Zato smo Izraelovim sinovom določili, da če kdor koli ubije človeka – razen če gre za umor ali za širjenje zla po deželi –, bo to, kot da bi ubil celoten narod; in če kdor koli reši življenje, bo to, kot da bi rešil življenje celotnega naroda.«
Ali pojasnjuje: »Usmrtiti ali poskušati usmrtiti posameznika, ker predstavlja ideal, pomeni usmrtiti vse, ki zagovarjajo ta ideal. Po drugi strani pa rešiti posamezno življenje v istih okoliščinah pomeni rešiti celotno skupnost.«
»Bog je tistega, ki ni poznal greha, za nas naredil za greh, da bi v njem postali Božja pravičnost.« (2 Korinčanom 5,21)
»On sam je na križu v svojem telesu nosil naše grehe, da bi mi umrli za greh in živeli za pravičnost.« (1. Petrov 2,24)
»Veste pa, da se je Kristus pojavil, da bi odpravil grehe, in v Njem ni greha.« (1. Janezovo pismo 3,5)
»… brez prelitja krvi ni odpuščanja.« (Hebrejcem 9,22)
Kristus sam je javno rekel: »Razlog, zakaj me Oče ljubi, je, da dam svoje življenje, da bi ga spet prevzel.« (Janez 10,17–18).
Janez3:16 »Bog je namreč tako ljubil svet, da je dal svojega edinega Sina, da vsak, ki veruje vanj, ne pogine, ampak ima večno življenje.«
- - - - -
Zakaj nisem musliman, avtor Ibn Warraq. str. 39–40
Družba v predislamski osrednji Arabiji je bila organizirana okoli plemena, vsako pleme pa je imelo svoje glavno božanstvo, ki so ga častili v določenem svetišču celo potujoči nomadi. Božanstvo je prebivalo v kamnu in ni bilo nujno v človeški podobi. Včasih je bil sveti kamen kip, včasih pa zgolj velik skalni blok, katerega oblika je spominjala na človeka. Poganski Arabci so si očitno predstavljali, da je skalni blok, ki je služil kot fetiš, prežet z božansko močjo in da ta po drugi strani izvaja božanski vpliv.
Imena obeh hribov, As Safa in al-Marwa, pomenita kamen, torej idole. Pogani so tekali med tema dvema hriboma, da bi se dotaknili in poljubili idole Isafa in Nailo, ki sta bila tam postavljena kot sredstvo za pridobivanje sreče in blaginje.
SVETI ČRN KAMEN IN HUBAL
Imamo dokaze, da so črne kamne častili v različnih delih arabskega sveta; na primer, Klement Aleksandrijski, ki je pisal okoli leta 190, je omenil, da »Arabci častijo kamen«, s čimer je namigoval na črni kamen Dusares v Petri. Maksimus Tirski, ki je pisal v drugem stoletju, pravi: »Arabci častijo ne vem katerega boga, ki ga predstavljajo s štirikotnim kamnom«, s čimer namiguje na Kaabo, v kateri se nahaja Črni kamen. Njegovo veliko starodavnost potrjuje tudi dejstvo, da so stari Perzijci trdili, da sta Mahabad in njegov naslednik v Kaabi pustila Črni kamen skupaj z drugimi relikvijami in podobami ter da je bil kamen simbol Saturna.
V bližini Meke se nahajajo še različni drugi sveti kamni, ki so bili prvotno fetiši, »vendar so pridobili navidezno mohamedanski značaj, ker so jih povezali z določenimi svetimi osebami.« [Noldeke, Ancient Arabs, zvezek 1, str. 659]
Črni kamen je očitno meteorit in svoj sloves nedvomno dolguje dejstvu, da je padel z »nebes«. Dvojno ironično je, da muslimani častijo ta kos kamna kot tistega, ki ga je angel Gabriel podaril Izmaelu za gradnjo Kaabe, saj je, če citiram Margolioutha, »dvomljive pristnosti, saj so Črni kamen v četrtem [muslimanskem] stoletju odstranili … Karmati in ga po mnogih letih ponovno vrnili: mogoče je dvomiti, ali je bil kamen, ki so ga vrnili, isti kot kamen, ki so ga odstranili.« [Margoliouth, Ideas and Idols of Modern Islam, str. 241]
Hubala so častili v Meki, njegov kip iz rdečega karneola pa je bil postavljen znotraj Kaabe nad suhim vodnjakom, v katerega so metali votivne daritve. Zelo verjetno je, da je imel Hubal človeško podobo. Hubalovo mesto ob Črnem kamnu nakazuje, da med njima obstaja neka povezava. Wellhausen meni, da je bil Hubal prvotno Črni kamen, ki je, kot smo že omenili, starejši od kipa. Wellhausen prav tako poudarja, da se Bog v Koranu imenuje Gospod Kaabe in Gospod ozemlja Meke. Prerok je ostro kritiziral čaščenje boginj al-Lat, Manat in al-Uzza v Kaabi, ki so jih poganski Arabci imenovali Božje hčere, vendar Mohamed ni šel tako daleč, da bi napadel kult Hubala. Iz tega Wellhausen sklepa, da Hubal ni nihče drug kot Alah, »bog« Mekčanov. Ko so Mekčani porazili preroka v bližini Medine, naj bi njihov vodja zaklical: »Živio Hubal!«
Obhod svetišča je bil zelo pogost obred, ki so ga izvajali v mnogih krajih. Romar je med obhodom pogosto poljubljal ali božal idole. Sir William Muir meni, da je sedem planetarnih obhodov okoli Kaabe »verjetno simboliziralo vrtenje planetarnih teles«. [Muir, The Life of Muhammad.] Zwemer pa gre celo tako daleč, da trdi, da je sedem obhodov Kaabe – trikrat hitro in štirikrat počasi – predstavljalo »posnemanje notranjih in zunanjih planetov«. [Zwemer, The Influence of Animism on Islam, str. 158]
Nesporno je, da so Arabci »v razmeroma poznejšem obdobju častili sonce in druga nebesna telesa« [Noldeke, Ancient Arabs, zvezek 1, str. 660]. Ozvezdje Plejade, ki naj bi prinašalo dež, se pojavlja kot božanstvo. Obstajal je ni kult planeta Venere, ki so ga častili kot veliko boginjo pod imenom al-Uzza. …
Muslimanski obredi teka med Arafatom in Muzdalifah ter med Muzdalifah in Mino so se morali opraviti po sončnem zahodu in pred sončnim vzhodom. To je bila namerna sprememba, ki jo je uvedel Mohamed, da bi preprečil povezavo s poganskim sončnim obredom,… Čaščenje lune potrjujejo tudi imena ljudi, kot so Hilal (polmesec), Qamar (luna) in podobno.
Houtsma [Zwemer, str. 160] je predlagal, da je bilo kamenjanje, ki je potekalo v Mini, prvotno usmerjeno proti sončnemu demonu. To stališče je verjetno zaradi dejstva, da se je pogansko romanje prvotno ujemalo z jesenskim enakonočjem. Sončni demon je izgnan, njegova stroga vladavina pa se konča z poletjem, čemur sledi čaščenje boga groma v Muzdalifi, ki prinaša plodnost.
Muzdalifa je bila kraj čaščenja ognja. Muslimanski zgodovinarji ta hrib imenujejo hrib svetega ognja. Bog Muzdalife je bil Kuzah, bog groma. Kot pravi Wensinck: »Na svetem hribu, imenovanem tudi Kuzah, so prižgali ogenj. Tu so se ustavili in ta wukuf je še bolj podoben tistemu na Sinaju, saj se v obeh primerih bog groma razodene v ognju. Nadalje se lahko domneva, da je tradicionalni običaj, da se povzroča čim več hrupa in kriči, prvotno predstavljal simpatični urok za priklic groma. [Zwemer, str. 159]
- - - - -
Zakaj nisem musliman, avtor Ibn Warraq. str. 35
»Dela Ignaza Goldziherja in Henrija Corbina o vplivu zoroastrizma na islam; dela Geigerja, Torreyja in Katscha o vplivu judovstva; pionirsko delo Richarda Bella o vplivu krščanstva; dela Wellhausena, Noldekeja, Hurgronjeja in Robertsona Smitha o vplivu sabianizma in predislamske Arabije; ter delo Arthura Jefferyja o tujih besedah v Koranu – vse to skupaj nas navaja k strinjanju z Zwemerjevimi zaključki, da islam »ni izum, ampak mešanica; v njem ni nič novega, razen Mohamedovega genija pri mešanju starih sestavin v novo univerzalno zdravilo za človeške tegobe in pri vsiljevanju tega z mečem.« [Islam: A Challenge to Faith, Samuel Zwemer, New York 1908]
»Na primer v suri 113: »V imenu usmiljenega in sočutnega Boga, reci: ›Iščem zatočišče pri Gospodu zore pred zlom tistega, kar je ustvaril; in pred zlom noči, ko se spusti; in pred zlom čarovnic, ki pihajo na vozle, in pred zlom zavistnika, ko zavida.‹«
Islam dolguje mnoge svoje najbolj praznoverne podrobnosti staremu arabskemu poganstvu, zlasti v obredih in ritualih romanja v Meko (glej sure 2,153; 22,28–30; 5,1–4; 22,37). Sledi poganstva lahko najdemo tudi v imenih nekaterih starih božanstev (sure 53.19,20; 71.22,23); v vraževerjih, povezanih z džini; ter v starih ljudskih pripovedkah, kot so tiste o Adih in Tamudih.
- - - - -
Zakaj nisem musliman, avtor Ibn Warraq. str. 36–37
PRVIH PET DNI [Romanje hadž]
Ko romar prvič prispe na mesto nekaj milj izven Meke, se pripravi, da doseže stanje obredne čistosti ali posvetitve. Po tem, ko si obleče preprosto romarsko obleko ter opravi potrebne obrede očiščenja in molitve, romar vstopi v sveto območje Meke, kjer se od njega pričakuje, da se vzdrži ubijanja živali, uničevanja rastlin, nasilja in spolnih odnosov. V sveti mošeji v Meki, al-Masjid al-Haram, opravi dodatne obrede očiščenja in molitve; nato poljubi sveti Črni kamen, ki je vgrajen v vzhodnem kotu Kaabe, kockaste zgradbe v središču odprtega dvorišča Svete mošeje.
Nato se romar obrne v desno in sedemkrat obkroži Kaabo, trikrat v hitrem koraku in štirikrat v počasnem koraku. Vsakič, ko obkroži Kaabo, se dotakne Yamanskega kota, kjer je vgrajen še en srečni kamen, ter ponovno poljubi sveti Črni kamen.
Nato romar nadaljuje pot do Maqam Ibrahim (Abrahamovega kraja), kjer naj bi se Abraham molil v smeri Kaabe. Opravi še dve molitvi, se vrne k Črnemu kamnu in ga poljubi. V bližini se nahaja sveti vodnjak Zem Zem, iz katerega sta po muslimanski tradiciji Hagar in Izmael pila v puščavi. Romarji se nato odpravijo v ograjen prostor, znan kot al-Hijr, kjer muslimani verjamejo, da sta pokopana Hagar in Izmael, in kjer naj bi sam Mohamed spal v noči svojega čudežnega potovanja iz Meke v Jeruzalem.«
- - - - -
Zakaj nisem musliman, avtor Ibn Warraq. str. 36–37
ŠESTI DO DESETI DAN
Romar zapusti sveto mošejo skozi eno od njenih štiriindvajsetih vrat. Zunaj se povzpne na blag hrib, znan kot gora As Safa, medtem pa recitira verze iz Korana. Nato sedemkrat teče od vrha As Safa do vrha al-Marwah, pri čemer ponavlja različne molitve. Ta … obred spominja na domnevno iskanje vode v puščavi s strani Hagar.
To je šesti dan romanja; večer preživi v Meki, kjer še enkrat obkroži Kaabo. Sedmi dan posluša pridigo v Veliki mošeji » «, osmi dan pa se odpravi v Mino, kjer opravi običajne muslimanske obrede in tam preživi noč. Deveti dan, po jutranjih molitvah, se romar odpravi na goro Arafat, kjer se izvaja obred »stoje« (v arabščini wuquf). Po muslimanski tradiciji sta se tu srečala Adam in Eva po izgonu iz raja. Tu romar recitira običajne molitve in prisluhne še enemu pridiganju na temo pokore. Nato se pohiti (arabska beseda pomeni »beg«) v Muzdalifah, kraj med Mino in Arafatom, kamor mora priti za molitev ob sončnem zahodu.
Naslednji dan, deseti dan, je Dan žrtvovanja, ki se po vsem muslimanskem svetu praznuje kot Id 'i-Azha. Zgodaj zjutraj v Muzdalifi verniki zmolijo molitve in se odpravijo k trem stebrom v Mini. Romar vrže po sedem kamenčkov na vsakega od teh stebrov; obred se imenuje ramyu 'r rijam, metanje kamenčkov. »Romar drži kamenček med palcem in kazalcem desne roke, ga vrže na razdaljo najmanj petnajst čevljev in reče: ›V imenu Boga, Vsemogočnega, to storim iz sovraštva do hudiča in njegove sramote.‹« Preostale kamenčke vrže na enak način. Nato se vrne in opravi žrtvovanje koze ali jagnjeta. Po pogostitvi romarji praznujejo obred razposvetitve, ko si mnogi romarji obrijejo glavo ali pa si preprosto odrežejo nekaj pramenov las.
Muslimani to posebno vraževerje razlagajo kot simbol Abrahamovega zavračanja hudiča, ki je skušal velikega patriarha odvrniti od božje zapovedi, da žrtvuje svojega zelo ljubljenega sina Izmaela. Žrtvovanje jagnjeta ali koze zgolj spominja na božjo zamenjavo ovna za Abrahamovo žrtvovanje.”
Poganski izvori romanja hadž
V obdobju desetih dni
1) Obisk in poljub svete črne kamnine
2) Dotaknite se Yamanskega kota, kjer je vgrajen še en kamen
3) Vrnite se in ponovno poljubite črni kamen
4) Plezanje po kamnitem hribu, znanem kot gora As Safa, do skalnatega vrha Al-Marway
5) Vrnite se ponovno k kamniti Kaabi in hodite okoli nje, kjer se nahaja sveti kamen.
6) Deveti dan muslimani se povzpnejo na kamnito in skalnato goro Arafat, da opravijo obrede.
7) Deseti dan, »Dan žrtvovanja«, se muslimani odpravijo k trem kamnitim stebrom v Mini in poberejo 21 kamnov, da jih vržejo na kamnite stebre, po sedem kamnov na vsak steber.
Čaščenje mrtve vere („popolnoma mrtve“)
1) Pokrajina je suha in pusta
2) Kaaba je narejena iz kamna
3) Poljubljanje »svete« črne skale
4) Metanje »kamnov« v hudiča.
5) V Jeruzalemu, muslimanskem svetišču, „Skalni kupoli“
6) V Medini muslimani obiskujejo grob Fatime (hčerke Mohameda), grob Mohameda, grob Mohamedovega strica ter druge grobove.
7) Muslimani nenehno častijo mrtve in nežive predmete, kot so kamni in grobovi. To simbolično izdaja neživi značaj te vere. Islam je neživa in mrtva vera, ko gre za resničen in živ odnos z živim Bogom vesolja.«
avtor: Steven M. Morrison, PhD.