< Hadisi iz Sahih Muslim – 1. del

»…Tako razveljavljate Božjo besedo zaradi svoje tradicije. Vi hinavci! Izaija je o vas pravilno prerokoval: ›Ti ljudje Me častijo z ustnicami, a njihova srca so daleč od Mene. Častijo Me zaman; kot doktrino poučujejo človeške zapovedi.‹« (Jezus govori v Mateju 15:6–9 BSB)

Za sunitske muslimane so najpomembnejša in najbolj avtoritativna verska dela po Koranu šest glavnih zbirk hadithov, ki naj bi zapisovale besede in dejanja Mohameda. Te tvorijo osnovo za šarijo, ali muslimansko pravo, ki si ga danes mnogi želijo uvesti v islamskih državah. Sahih Muslim je druga najbolj avtoritativna zbirka (takoj za Bukharijem). Gre za zbirko 7.190 hadithov, ki jo je sestavil imam Muslim, umrl leta 875 n. št. Tukaj je nekaj zanimivih odlomkov.

Pomen hadithov

»Ta del hadisa jasno kaže na dejstvo, da so hadisi nepogrešljiv ključ za pravilno razumevanje Svetega Korana, saj je bil Sveti prerok kot nosilec Razodetja najbolj primeren in zato božansko pooblaščen, da razlaga in pojasnjuje pomen Svetega Korana.«

Sahih Muslim, 1. zvezek, opomba 225, str. 72

Izgubljena sura Korana

Abu Harb b. Abu al-Aswad je po besedah svojega očeta poročal, da je Abu Musa al-Aš’ari rekel: »…Nekoč smo recitirali suro, ki je bila po dolžini in strogosti podobna (suri) Bara’at. Vendar sem jo pozabil, razen tega, kar se iz nje spomnim: ‚Če bi imel sin Adama dve dolini, polni bogastva, bi hrepenel po tretji dolini, in nič drugega ne bi napolnilo želodca sina Adama razen prahu.' In recitirali smo suro, ki je spominjala na eno od sur Musabbihat, in pozabil sem jo, vendar se iz nje spomnim (le toliko): »O ljudje, ki verujete, zakaj govorite tisto, česar ne izpolnjujete?« (lxi 2.) in »to je zapisano na vaših vratovih kot priča (proti vam) in o tem boste vprašani na Dan vstajenja« (xvii. 13). Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 5, poglavje 391, št. 2286, str. 500, 501.

Upoštevajte, da je bilo tega še veliko več, vendar je bil preostanek sure pozabljen.

Predanost Mohamedu

V Sahih Muslim ni ničesar, kar bi navajalo, da je treba Mohameda častiti, vendar so imeli o njem zelo visoko mnenje. Eden od ponarejenih hadisov je celo trdil, da so Mohamedu iztrebki lepo dišali, vendar so imam Muslim in drugi zbiralci ta hadis zavrnili. Kljub temu so bili vsi naslednji hadisi sprejeti v Sahih Muslim.

Mohamedovo posebno telo: Njegovo telo je oddajalo posebno svežino ali vonj, podoben dišavni vrečki parfumerja, kot navaja Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 28, poglavje 972, št. 5758, str. 1247. Prav tako je imel dišečo kožo, kot navaja al-Tabari, zvezek 6, str. 80. Mohamed je bil najlepši človek, kar so jih kdaj videli, kot navaja Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 28, poglavje 975, št. 5770–5772; poglavje 977, št. 5777, str. 1249.

Zbiranje Mohamedovih las: Ko so Mohamedu strižili lase, so njegovi tovariši želeli ujeti vsak pramen, da bi ga ohranili. Mohamed jih je velikodušno razdelil med ljudi. Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 7, poglavje 499, št. 2991–2994, str. 656–657

Zbiranje Mohamedovega znoja: Anas bin Malik je poročal, da je njegova mati, Umm Salaim, zbrala Mohamedov znoj in ga shranila v stekleničko, da bi iz njega naredila najbolj dišeče parfum (Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 28, poglavje 972, št. 5761, str. 1247). Naslednji hadith, št. 5762, navaja, da je Mohamed vprašal, kaj počne. Ko mu je to pojasnila, je rekel: »Prav si storila.« Naslednji hadith, št. 5763, navaja, da je Umm Salaim razgrnila krpo, na kateri je Mohamed lahko dremal, da bi zbrala njegov znoj na krpo.

Mohamed je imel visoko samozavest

»Na dan vstajenja bom vodja človeštva.« Ljudje bi iskali nekoga, ki bi se zanje zavzel pred Alahom. Adam, Noe, Abraham, Mojzes in Jezus bi vsi zavrnili, vsi razen Jezusa pa bi to storili zaradi svojih napak. Jezus bi jim predlagal, naj gredo k Mohamedu, ta pa bi se obrnil na Boga. Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 83, št. 378, str. 129–132. Glej tudi zvezek 1, knjiga 1, poglavje 84, št. 381, str. 133.

Mohamed je rekel, da se Satan ne more izdajati zanj, zato so sanje, ki jih imajo ljudje o Mohamedu, vedno o Mohamedu. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 27, poglavje 948–949, št. 5635–5639, str. 1225–1226. Glej tudi Bukhari, zvezek 8, knjiga 73, poglavje 109, št. 217, str. 139–140, in Shamaa-il Tirmidhi, poglavje 55, št. 1–7 (389–395), str. 452–455.

Ampak Alah lahko pride v zavajajoči podobi

Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 81, št. 349, str. 115: »…Allah bi nato prišel k njim v obliki, ki ni njegova lastna, a bi jim bila prepoznavna, in rekel: Jaz sem vaš Gospod. Oni bi rekli: Pri Alahu se zatekamo pred teboj…« Glej tudi Bukhari, zvezek 8, knjiga 76, poglavje 52, št. 577, str. 375; Bukhari, zvezek 9, knjiga 93, poglavje 93, št. 532, str. 395–396.


Muslimani imajo visoko samozavest

»Kjer je islam, tam seveda ni prostora, da bi Satan prodrl in uveljavljal svoj vpliv. Od tam mora pobegniti.« Sahih Muslim, prevedel 'Abdul Hamid Siddiqi, zvezek 1, knjiga 4, str. 210, opomba 603.

Mojzes in boksanje z angeli

»Abu Huraira je poročal, da je bil angel smrti poslan k Mojzesu (mir z njim), da mu sporoči, da ga Gospod kliče. Ko je prišel, ga je (Mojzes) udaril in mu izbil oko. On (angel smrti) se je vrnil k Gospodu in rekel: Poslal si me k služabniku, ki ni hotel umreti. Alah mu je vrnil oko …« Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 29, poglavje 990, št. 5851, str. 1264. Glej tudi Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 28, poglavje 990, št. 5852, str. 1265

Mojzesov problem z nošenjem oblačil

V nekaterih pogledih pa je bil Mojzes vendarle običajen. Nekaterim se zdi precej neumno, da je Alah Mojzesu vzel oblačila, tako da jih je moral loviti. To je bilo storjeno zato, da bi ljudem dokazali, da je bil Mojzes navaden moški, ne da bi bil pri tem namerno neskromen. Sahih Muslim, 1. zvezek, knjiga 3, poglavje 135, št. 669, str. 193

Da ne bi kdo mislil, da napačno razlagam ta hadith, navajam citat: »Med tradicijami, ki jih je po pričevanju Abu Hurire prenesel Mohamed, Allahov poslanec (mir z njim), je tudi ta, da so se Banu Isra'il kopali goli in si med seboj ogledovali intimne dele. Mojzes (mir z njim) pa se je kopal sam (v zasebnosti); in oni so rekli (posmehljivo): »Pri Alahu, nič ne preprečuje Mojzesu, da bi se kopal skupaj z nami, razen sakralne kile.« Nekoč je (Mojzes) odšel na kopanje in položil svoja oblačila na kamen, a se je kamen skupaj z oblačili premaknil. Mojzes je tekel za njim in klical: »O kamen, moja oblačila, o kamen, moja oblačila!«, in Banu Isra'il so imeli priložnost videti Mojzesove intimne dele ter so rekli: »Pri Alahu, Mojzes ne trpi zaradi nobene bolezni.« Kamen se je nato ustavil, dokler ga niso videli, nato pa je Mojzes zagrabil svoja oblačila in udaril po kamnu. Abu Huraira je rekel: »Pri Alahu, na kamnu so vidne sledi šestih ali sedmih udarcev, ki jih je nanj zadal Mojzes.«

Šarija: vljudnost do nemuslimanov

Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 24, poglavje 904, št. 5389, 5390, str. 1185 pravi: »Abu Huraira je poročal, da je Allahov poslanec (naj bo mir z njim) rekel: Ne pozdravljajte Judov in kristjanov, preden vas oni ne pozdravijo, in ko na cesti srečate katerega koli od njih, ga prisilite, da gre na najozkejši del ceste.«

To se morda zdi nevljudno, zato opomba 2559 na isti strani pojasnjuje razlog. »Namen tega ni, da bi jih mučili ali jim povzročali nepotrebne težave, ampak da bi jim zagotovili varno pot v gneči muslimanskih popotnikov. Vendar pa je treba upoštevati, da ta zapoved ne pomeni, da bi bilo treba kristjane in Jude prisiliti, da zapustijo ulice in ceste ter tako hodijo ob zidovih hiš ali po ozkih poteh. To pomeni, da morajo hoditi po cesti stran od množice muslimanov, da jim ne bi prišlo do kakršne koli škode.«

Razveljavljeni verzi Korana

»Anas je rekel: Vzvišeni in Veliki Alah je razodel (verz) o tistih, ki so bili ubiti v Bi’r Ma’dni, in mi smo ga recitirali, dokler ni bil kasneje razveljavljen (in verz je bil takšen): ›Prenesite našemu ljudstvu novico, da smo se srečali z našim Gospodom, in On je bil zadovoljen z nami, mi pa smo bili zadovoljni z Njim.‹« Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 4, poglavje 244, št. 1433, str. 329–330. Opomba na strani 330 pravi: »To je bilo razodeto v določenem kontekstu in je bilo nadomeščeno s številnimi drugimi verzi, ki imajo enak pomen, a veliko širše posledice.« Glej tudi Zgodovino al-Tabarija, zvezek 7, str. 156.

To je pomemben hadith, saj ne kaže le, da so verzi iz Korana še vedno tam, a se ne uporabljajo, ker so bili razveljavljeni, temveč da je bil verz dejansko spremenjen. Torej, če obstaja čisti Koran na tablici v nebesih (Sura 85:21–22), ali ima prvotno besedilo ali novo besedilo? Če ima novo besedilo, potem prvotno besedilo ni bilo del tablice v nebesih. Zato so nekateri deli Korana na zemlji napačno veljali za del tablice Korana v nebesih.

Nekateri hadisi so bili razveljavljeni, kot navajajo naslovi v Sahih Muslim, 1. zvezek, knjiga 3, poglavje 139, št. 682, str. 195–197.

Zavese in ženske v islamu

O tem, kaj Sahih Muslim pravi o ženskah v islamu, je podrobneje obravnavano v članku Kaj islam resnično pravi o ženskah. Tukaj pa je nekaj kratkih točk.

* Zagrinjala so obvezna za vse muslimanske ženske (Sahih Muslim, 2. zvezek, knjiga 7, poglavje 461, št. 2789, str. 606–607).

* Za sužnje tančice niso obvezne (Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 8, poglavje 552, št. 3325, 3328, str. 721–722).

* Ko je Mohamed »vzel« Safijo, so drugi muslimani opazovali, ali jo bo dal zakriti, da bi videli, ali bo postala prava žena, ali pa jo bo pustil odkrito kot priležnico ali »spolno ujetnico«. Dal jo je zakriti in jo naredil za pravo ženo (Bukhari, zvezek 4, knjiga 52, poglavje 74, št. 143, str. 92).

* Mohamed je nekoč namerno udaril Aišo »po prsih, kar mi [Aiši] je povzročilo bolečino«, kot navaja Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 4, poglavje 352, št. 2127, str. 462.

* Ni bilo kontracepcije (po besedah prevajalca), Sahih Muslim, zvezek 1, opomba 208, str. 66

* Spolni odnosi z ujetnicami so dopustni, po Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 8, poglavje 560, št. 3371–3374, str. 732–733

* Večina ljudi v peklu so ženske. Sahih Muslim, 1. zvezek, knjiga 1, poglavje 35, št. 143, str. 47–48.

* Razgaljanje ujetnic je dovoljeno. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 17, poglavje 717, št. 4345, str. 953

* Musliman, ki ugrabi nemuslimansko žensko, razveljavi prejšnjo poroko ujetnice (tudi proti njeni volji). Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 8, poglavje 567, št. 3432, str. 743

Muslimani in vojna

O tem, kaj Sahih Muslim pravi o vojni v islamu, je podrobneje obravnavano v članku Je islam: miroljuben ali vojni? Tukaj je nekaj kratkih točk.

»Po pričevanju Abdullaha b. Umarja je Poslanec Alaha rekel: »Naročeno mi je bilo, naj se borim proti ljudem, dokler ne priznajo, da ni drugega boga razen Alaha, da je Mohamed Poslanec Alaha, ter dokler ne začnejo moliti in plačevati zakata…« Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 9, št. 33, str. 17. Glej tudi zvezek 1, knjiga 1, poglavje 9, št. 32, str. 17.

* Mohamed je ob zori napadel nič hudega sluteče pleme. Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 4, poglavje 154, št. 745, str. 209

* Mohamed je želel izreči ofenzivne [vojaške] grožnje proti kristjanom v Arabiji, Siriji in Rimu. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 35, poglavje 1150, št. 6670, str. 1445

* Ibn Šihab je bil izobčen, ker ni odšel v vojno. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 35, poglavje 1150, št. 6670, str. 1445–1447

* Če je musliman umrl, ne da bi se boril na poti Alaha (džihad), je umrl kot hinavec. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 19, poglavje 800, št. 4696, str. 1057

Glede zadnje točke: angleški prevod tukaj ni ravno natančen. Arabske besede »walam yaghzou« dejansko pomenijo »ni plenil«. Nedoločnik je »ghaza«, kar pomeni »pleniti«. Alaha tu ni omenjen. Isti hadith se nahaja v al-Nasa’iju (knjiga al-Džihad št. 3110) in Musnad Ahmad (zvezek 2, št. 8510); v angleščini so ti prevajani kot »hinavec«.

Vojna plena

* Petina vsega vojnega plena gre v državno blagajno, in Mohamed je lahko imel delež od tega. Sahih Muslim, 2. zvezek, knjiga 5, poglavje 151, št. 2347, 2348; 2. zvezek, opomba 1463, str. 519

* Mohamed je politeistom podarjal dele vojnega plena, da bi jih prepričal (podkupil), naj postanejo muslimani. Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 5, poglavje 396–397, št. 2300–2309, str. 504–507; zvezek 2, knjiga 5, poglavje 398, št. 2318, str. 510

* Mohamed je zardel, ko je nekdo rekel, da darila politeistom niso v skladu z Allahovo voljo. Sahih Muslim, 2. zvezek, knjiga 5, poglavje 197, št. 2325, str. 509

Muslimanska magija

Husain bin 'Abd al-Rahman ga je pičil škorpijon, zato je izvedel zaščitni obred. To je storil na podlagi hadisa: »Zaščitni obred ne pomaga, razen v primeru (zlega vpliva) zlobnega pogleda ali pika škorpijona.« Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 91, št. 625, str. 141

»… Vpliv zlobnega pogleda je dejstvo.« Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 24, poglavje 915, št. 5426, str. 1192. Glej tudi al-Tabari, zvezek 39, str. 134

Mohamed je ljudem Ansar podal uroke za odstranjevanje strupa škorpijonovih pikov. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 24, poglavje 920, št. 5442–5444, 5448, str. 1192, 1196

Mohamed je Aiši dal uroka za zdravljenje zlobnega pogleda. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 24, poglavje 920, št. 5445, 5447–5450, str. 1196

Pravništvo v islamu

Čevlje je treba sleči v določenem vrstnem redu. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 22, poglavje 877, št. 5231, str. 1154. Najprej je treba obuti desni čevelj in najprej sleči levi čevelj. Shamaa-il Tirmidhi, poglavje 19, št. 9 (79), str. 75

Ne pijte stoje, razen če gre za vodo Zamzam. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 21, poglavje 841–844, št. 5014–5027, str. 1116–1118

Mohamed je učil, da je bolj zdravo in koristno, če med pitjem narediš natanko tri vdihne (ali tri požirke). Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 21, poglavje 844, št. 5029–5031, str. 1118

Po jedi si ne smeš obrisati rok, dokler ne poližeš prstov ali jih ne daš komu drugemu, da jih poliže. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 21, poglavje 146, št. 5037–5042, str. 1119–1120. Glej tudi Abu Dawud, zvezek 3, knjiga 20, poglavje 1455, št. 3838, str. 1081.

O številu molitev in njihovi dolžini poteka veliko razprav. Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 4, poglavje 213, št. 1166–1184, str. 284–286

Pljuvaj na levo, ne na desno: Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 41, poglavje 1234, št. 7149b, str. 1546

Vrzeli: Da bi se najstnik lahko zadrževal v bližini ženske, ki ni članica njegove družine, lahko pije materino mleko in se tako izogne omejitvam. Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 8, poglavje 557, št. 3424–3427, str. 741

»Shuraih b. Hani je rekel: Prišel sem k Aiši, da bi jo vprašal o brisanju čez nogavice [za čiščenje]. Ona je rekla: Bolje vprašaj (Alija), sina Abu Taliba, saj je potoval z Allahovim poslanikom (naj bo mir z njim). Vprašali smo ga in rekel je: »Allahov poslanec (naj bo mir z njim) je določil (zgornjo mejo) treh dni in treh noči za popotnika ter enega dneva in ene noči za prebivalca.« Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 3, poglavje 119, št. 537, str. 165

Vendar pa Sahih Muslim, zvezek 1, opomba 479, str. 162 pravi: »Islam v ničemer ne nalaga strogih pravil. Pri wudu ali obrednem umivanju je bila odobrena olajšava, da se preprosto obriše čez nogavice, da bi ljudem olajšali opravljanje obreda.«

Zakaj toliko zakonov? Sahih Muslim, zvezek 3, opomba 2434, str. 1115–1116 nam to pojasni: »Včasih se razpravlja o tem, kakšen smisel ima slediti Svetemu preroku (naj bo mir z njim) celo v tako nepomembnih zadevah, kot so jedo z desno roko ali pitje vode v sedečem položaju itd. Ti ljudje se le malo zavedajo, da prav te nepomembne podrobnosti iz življenja Svetega preroka (naj bo mir z njim) tvorijo sistem zakonov in pravil ravnanja, ki prežemajo življenje muslimana od rojstva do trenutka smrti ter urejajo njegovo vedenje skozi celotno bivanje na tem svetu. Te nepomembne podrobnosti dejansko na metodičen način vzgajajo um ljudi, da trajno živijo v stanju zavesti, budnosti in samokontrole.«

Prevajalec se zaveda podobnosti s farizeji, vendar v isti opombi kasneje pravi: »…Pravi cilj Sunne ni, kot domnevajo naši nasprotni kritiki, vzgoja farizejev in suhoparnih formalistov, temveč zavestnih, odločnih in globoko čutečih mož dejanj. Moški in ženske takšnega kova so bili Prijatelji Preroka…«

Proučevanje podnebja v hadisih

»Abu Huraira je poročal: Allahov poslanec (naj bo mir z njim) je rekel: Ogenj se je pritožil pred Gospodom in rekel: ›O Gospod, nekateri moji deli so požrli druge.‹ Zato mu je bilo dovoljeno dvakrat izdihniti, enkrat pozimi in enkrat poleti. Zato doživljate skrajno vročino (poleti) in skrajno mraz (pozimi). Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 4, poglavje 225, št. 1290, str. 302.

Žalitve in laži o Judih in kristjanih ter splošni antisemitizem

Judje so imenovali »Uzair [Ezra]«, sin Alaha. Sura 9:30, Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 81, št. 352, str. 117, Bukhari, zvezek 9, knjiga 93, poglavje 24, št. 532b, str. 395; zvezek 6, knjiga 60, poglavje 80, št. 105, str. 86. Častili so Ezro, kot navaja Bukhari, zvezek 1, str. xvii, in zvezek 6, knjiga 60, poglavje 80, št. 105, str. 86.

»Če ne bi bilo banu Isra’il [Izraelcev], hrana ne bi postala pokvarjena, meso pa ne bi zgnilo;…« Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 8, poglavje 576, št. 3472, str. 753. To torej pomeni, da lahko krivijo Jude, kadar se kakšna hrana pokvari.

Abu Huraira je poročal, da so podgane preobrazba nekaterih Judov. Dokaz za to je, da podgane pijejo kozje mleko, kamelje pa ne. Mohamed je pokazal, da je vedel, da Tora prepoveduje kamelje meso. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 40, poglavje 1227, št. 7135, str. 1541.

Judje in kristjani gredo v pekel namesto muslimanov. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 35, poglavje 1149, št. 6665, str. 1444.

»Kristjani … so trdili, da se je Sveti Duh utelesil v osebi Jezusa Kristusa.« Prevod Sahih Muslim, zvezek 1, str. 127, opomba 393.

»…Judje in kristjani si ne barvajo (las), zato se jim upirajte.« Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 22, poglavje 881, št. 5245, str. 1156

Judje so propadli v času, ko so ženske nosile lasulje. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 22, poglavje 888, št. 5306–5307, str. 1166–1167

»Ko se je koža komur koli izmed Izraelcev omazala z urinom, je tisti del odrezal z nožem. Hudhaifa je rekel: Želim si, da tvoj prijatelj ne bi izkazoval takšne skrajne strogosti.« Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 2, poglavje 107, št. 523, str. 163

»Ibn 'Imar je poročal, da je Allahov poslanec (naj bo mir z njim) rekel: Bojevali se boste proti Judom in jih boste ubili, dokler ne bo celo kamen rekel: Pridi sem, musliman, tu je Jud (ki se skriva za menoj); ubij ga. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 39, poglavje 1205, št. 6981, pa tudi 6982–6983, str. 1510

Dajjalu [antikristu] bo sledilo 70.000 Judov iz Isfahana, ki nosijo šale. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 39, poglavje 1212, št. 7034, str. 1525

Zaključek

Učenjaki hadithov posvečajo svoje življenje verovanju v te stvari in njihovemu širjenju. Drugi muslimani, dejavni v Indoneziji, Pakistanu in mnogih afriških državah, se posvečajo prepričevanju in prisiljevanju manj strogih muslimanov, naj jih upoštevajo. Ko slišite, da muslimani želijo državo, v kateri bi veljala »šeriatska zakonodaja«, to pomeni, da bi jih vladali hadithi in Koran.

So tako predani tem islamskim tradicijam, da so upoštevanje teh tradicij nadomestilo s sledenjem Bogu. V Jezusovem času so tudi farizeji nadgradili Sveto pismo z množico tradicij. Jezus je vse to odpravil. Čeprav Jezus ni nikoli grešil, se je Jezus norčeval iz farizejskih, človeško ustvarjenih zakonov o soboti. Bog nas vse kliče, naj prekinemo tradicije, ki so v nasprotju z Njim, vendar nas Bog kliče tudi k nečemu še večjemu.

Bog želi, da ga naša srca iščejo. Zapustite lažno varnost sebičnega življenja, omejenega s pravili, in izročite svoje življenje Bogu; njegove zapovedi vam bodo prinašale veselje, ko jih boste izpolnjevali. To je tisto, kar morate storiti.

Zavedajte se, da obstaja le en pravi Bog, ki ljudi kliče k sebi. On nas ljubi in vsem zapoveduje, naj mu ne le verjamejo, ampak mu tudi poslušajo. Pokesajte se svojih grehov v dejanjih – napačnih stvari, ki ste jih storili in rekli, ter pravih stvari, ki bi jih morali storiti, pa jih niste. Pokaj se za grehe misli. Za grehe, ker si se odklonil verjeti resnici, ki si jo imel pred očmi, in ker si zaupal v to, za kar si globoko v sebi vedel, da je lažno. Pokaj se za grehe izbire, ker si se odločil nadaljevati s svojo udobno različico verske prakse ali neprakticiranja, namesto da bi se približal Bogu, ki želi biti GOSPOD naših življenj.

Hadisi iz Sahih Muslim – 2. del

Na Mohamedovem srcu je ležala senca. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 33, poglavje 927, št. 6522, str. 1418, pravi: »Al-Agharr al-Muzani, … je poročal, da je Allahov poslanec (naj bo mir z njim) rekel: (Včasih) leži na mojem srcu nekakšna senca in sto krat na dan prosim Allaha za odpuščanje.«

Kdaj je prepovedano moliti k Bogu

Obred molitve v islamu se zelo razlikuje od molitve v krščanstvu. Molitve so prepovedane ob sončnem zahodu ter v času med jutranjo molitvijo (pred zoro) in sončnim vzhodom, kot navajata Bukhari, zvezek 1, knjiga 10, poglavje 30, št. 558–563, str. 323–325, in Bukhari, zvezek 4, knjiga 54, poglavje 10, št. 494, str. 319. Muslimani ne smejo moliti v času dneva, ko ima sonce rumeno barvo; to je navedeno v Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 4, poglavje 227, št. 1301, zvezek 1, opomba 841, str. 304

Molitev je prepovedana po popoldanski molitvi, razen kadar je sonce visoko na nebu. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, poglavje 450, št. 1269, str. 335. Časi, ko je molitev prepovedana, so navedeni v Abu Dawudu, zvezek 1, knjiga 2, poglavje 450, št. 1272–1273, str. 336

»Sonce vzide in z njim se pojavi rog Šajtana [Satan], ko pa sonce vzide višje, rog ga zapusti. Nato, ko sonce doseže zenit, se rog ponovno pridruži soncu, ko sonce začne zahajati, rog ga zapusti, in ko je sonce že skoraj zašlo, se mu ponovno pridruži.« Poslanec Alaha, naj ga Allah blagoslovi in mu podeli mir, je prepovedal molitev v teh časih.« Muwatta’ Malik 15.10.44

Ženske morajo med svojim mesečnim obdobjem »opustiti molitev«. Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 3, poglavje 131, št. 652, str. 188–189; zvezek 1, knjiga 1, poglavje 35, št. 142, str. 48; Bukhari, zvezek 1, knjiga 6, poglavje 26, št. 322, str. 194; knjiga 6, poglavje 30, št. 327, str. 196; Sunan Nasa’i, zvezek 1, poglavja 223–224, št. 355–361, str. 281–284; zvezek 1, poglavje 226, št. 364–368, str. 285–286

Molite ali pa vam bodo zažgali hišo

Mohamed je rekel, da naj vodja molitve odredi, naj se požgejo hiše tistih, ki so [brez utemeljenega razloga] zamudili molitev. Sahih Muslim, 1. zvezek, knjiga 4, poglavje 234, št. 1369, str. 315. Kasnejši zbirki Nasa’i, 1. zvezek, knjiga, poglavje 516, št. 851, str. 514, je zapisano, da je Mohamed razmišljal o tem, da bi izdal takšen ukaz.

Ni zagotovila za odrešitev

»Ona (Aisha) je rekla: Nikoli več ga (Svetega preroka) nisem videla, da ne bi v molitvi iskal zatočišča pred muko groba.« Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 4, poglavje 218, št. 1214, str. 290

Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 40, poglavje 1216, št. 7079, str. 1534, pripoveduje o dveh angelih, ki sta bila imenovana, da zapisujeta dejanja človeka. Muslimani verjamejo, da en angel zapisuje dobra dejanja, drugi pa slaba.

Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 5, poglavje 371, št. 2205, str. 484 pravi: »Ni dneva, ko bi se (Božji) služabniki zjutraj zbudili, ne da bi ju obiskala dva angela. Eden od njiju reče: »O Alahu, daj več tistemu, ki troši (v imenu Alaha),« drugi pa reče: »O Alahu, prinesi uničenje tistemu, ki zadržuje.«

Mohamedov temperament

Mohamed je preklinjal ljudi zaradi svojega hitrega temperamenta (Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 30, poglavje 1075, št. 6297, str. 1373): »Allahov poslanec (naj bo mir z njim) se je nasmehnil in nato rekel: Umm Sulaim, ali ne veš, da sem sklenil ta dogovor z mojim Gospodom? In dogovor z mojim Gospodom je, da sem mu rekel: Sem človek in sem zadovoljen tako, kot je človek nezadovoljen, in izgubim živce tako, kot izgubi živce človek; zato naj za vsakogar iz moje umme, ki ga preklinjam, čeprav si tega nikakor ne zasluži, to, o Gospod, postane vir očiščenja in približevanja (Allahu) na dan vstajenja.

Mohamed je preklel tudi Mu’awijo, bodočega kalifa, ker ni hotel prenehati jesti in priti, ko ga je Mohamed poklical. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 30, poglavje 1075, št. 6298, str. 1373.

99 imen Boga

99 imen, ki jih imajo muslimani za Boga, je navedenih v Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 33, poglavje 1117, št. 6475–6478, str. 1409–1410. V opombi so navedena ta imena, s katerimi bi se večina kristjanov strinjala: Stvarnik, Ustanovitelj, Dobrotnik, Darovalec, Odpuščevalec, Odpuščljiv, Veliki Odpuščevalec, Ljubeč, Ohranjevalec, Zaščitnik, Podpornik, Živi itd. Nekatera, kot so Silnik, Mučitelj, Povzdignitelj, Častitelj, Ugodnik, Stvarnik, Zaviralec, so precej nenavadna. Med vsemi temi 99 imeni so izpuščena nekatera Božja imena iz Svetega pisma: Oče, Gospod, naš Zdravnik, naša Skala, naša Trdnjava.

Nasprotno pa v Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 37, poglavje 1161, št. 6731–6732, str. 1468 piše, da je »najbolj nadležno«, če se Alahu pripisuje otrok. Večina muslimanov ne ve, da so bila v zvitkih iz Mrtvega morja najdena besedila iz Stare zaveze, ki omenjajo Boga kot Očeta, in sicer iz časa pred Kristusom. Sura »5:46 « pravi, da je Jezus »potrdil« Toro, ki je obstajala že prej.

Jezus je Beseda

»…da je Mohamed Njegov [Allahov] služabnik in Njegov poslanec, da je Kristus Njegov [Allahov] služabnik in sin Njegove sužnje ter da je on (Kristus) Njegova beseda, ki jo je posredoval Mariji, in je Njegov duh,…«

»Jezusa so imenovali ‚Beseda', ki jo je Alah posredoval Mariji, kar pomeni, da je bil ustvarjen po Alahovem ukazu, brez običajnega posredovanja očeta (Baidawi [znani muslimanski komentator]). Če je bilo mogoče celotno vesolje ustvariti z eno samo Alahovo besedo in če je bil Adam ustvarjen brez posredovanja očeta in matere, je povsem mogoče, da lahko Alahova zapoved z lahkoto ustvari človeka brez posredovanja očeta.«

(Sahih Muslim, zvezek 1, opomba 67, str. 21–22)

(Sahih Muslim, 1. zvezek, opomba, str. 127) prav tako navaja, da Jezusa v nebesih imenujejo »Njegova beseda«. Opomba pojasnjuje, da to pomeni »Božja zapoved« (tj. neposredno ustvarjen od Boga, ne pa logos ali utelešen v meso).

V raj vstopijo le verniki

»… Resnično, v raj bodo vstopili le verniki.« (Sahih Muslim, 1. zvezek, knjiga 1, poglavje 49, št. 209, str. 65)

Bukhari, zvezek 5, knjiga 59, poglavje 37, št. 515, str. 364: »Pripoveduje Abu Huraira: … Prerok je rekel: »O tako in tako! Vstani in razglasi, da bo v raj vstopil le vernik…«

Ali lahko islam nekoga pošlje v pekel?

Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 71, št. 284, str. 91 pravi, da kristjani in Judje, ki slišijo za Mohameda in ne postanejo muslimani, gredo v pekel

»… Nato bodo poklicani Judje in jim bo rečeno: Kaj ste častili? Odgovorili bodo: Častili smo 'Uzairja [Ezekiela], Alahovega sina. Njim bo rečeno: Lažete; Alah ni nikoli imel soproge niti sina. Kaj zdaj želite? Odgovorili bodo: »Žejni smo, o naš Gospod! Ugasni našo žejo.« Usmerili jih bodo (v določeno smer) in vprašali: »Zakaj ne greste tja, da bi popili vodo?« Nato jih bodo potisnili proti ognju (in z velikim obupom bodo ugotovili, da) je šlo le za fatamorgano (in da se divjajoči plameni) med seboj požirajo, nato pa bodo padli v ogenj. Nato bi bili poklicani kristjani in jim bi bilo rečeno: »Kaj ste častili?« Odgovorili bi: »Častili smo Jezusa, sina Alaha.« Rekli bi jim: »Lažete; Allah si ni vzel niti žene niti sina.« Nato bi jim bilo rečeno: »Kaj želite?« Odgovorili bi: »Žejni smo, o naš Gospod!« Ugasni našo žejo.« Usmerili bi jih (v določeno smer) in vprašali: »Zakaj ne greste tja po vodo?« A potisnili bi jih in zbrali proti peklu, ki bi jim bilo kot fatamorgana, in plameni bi se med seboj požirali. Padli bi v ogenj, dokler ne bi ostal nihče razen tistega, ki je častil Alaha, naj bo pobožan ali grešen…« (Nato se Alah pojavi tako vernim kot hinavskim muslimanom v zavajajoči podobi, da bi razkril hinavce. Nato se jim Alah prikaže v svoji pravi podobi [kakršna koli že je]. Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 81, št. 352, str. 117.

Muslimani, ki storijo samomor, gredo v pekel

»…Tisti, ki se je ubil z neko stvarjo, bo na Dan vstajenja mučen prav s to stvarjo…« Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 48, št. 199, 201, 202, str. 62.

Buhari, zvezek 5, knjiga 59, poglavje 37, št. 515, str. 364, in zvezek 5, knjiga 59, poglavje 37, št. 518, str. 367, pripovedujeta o muslimanskem bojevniku, ki je bil hudo ranjen, zato je iz tulca vzel nekaj puščic, se ubil in odšel v pekel.

»…Ko smo bili sredi bitke, se je ta mož obupno boril in bil ranjen. Rekli so: »Poslanec Alaha, tisti, ki si ga sprva imenoval za prebivalca ognja (pekla), se je obupno boril in umrl.« Na to je Apostol Alaha (naj bo mir z njim) pripomnil: »Bil je obsojen na ogenj (pekla).« Nekateri moški so bili na robu dvoma (o njegovi usodi), ko se je izvedelo, da ni umrl, ampak je bil smrtno ranjen. Ko je nastala noč, ni mogel več prenašati (bolečine zaradi) rane in se je ubil.« Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 48, št. 205, str. 63

Po drugi strani pa Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 50, št. 211, str. 66, pripoveduje o muslimanskem moškem, ki je prišel v Medino, zbolel in si prerezal sklepe na prstih. Kri je curkala, dokler ni umrl. Kasneje ga je Tufail, sin 'Amra, videl v sanjah, in Alah mu je odpustil, njegove roke pa so bile obvezane.

Mohamed se ni trudil moliti za osebo, ki si je vzela življenje. Sahih Muslim, 2. zvezek, knjiga 4, poglavje 354, št. 2133, str. 464

Kakšno je peklo?

»Nu’man b. Bašir je imel govor in rekel: Slišal sem, kako je Allahov poslanec (naj bo mir z njim) rekel: Najmanjše trpljenje za prebivalce pekla na dan vstajenja bo doživel človek, pod čevlji katerega bosta položeni dve žerjavici, zaradi katerih se mu bodo možgani zavreli.« (Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 1, poglavje 88, št. 414, str. 139)

Muslimanski fatalizem

»… Allahov apostol (naj bo mir z njim) je neke noči prišel k njemu (Aliju) in Fatimi (hčerki Svetega preroka) ter rekel: Ali ne opravljata molitve (Tahajjud)? Jaz (Ali) sem rekel: Allahov poslanec, resnično, naše duše so v Allahovih rokah, in ko nas želi prebuditi, nas prebudi. Allahov poslanec (naj bo mir z njim) se je vrnil, ko sem mu to rekel. Med vračanjem si je udarjal z roko po stegnu in slišal sem ga reči: »Resnično, človek se prepira z mnogimi stvarmi.« Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 4, poglavje 270, št. 1701, str. 375. (Mohamed tega ni odobril, a očitno ni imel ničesar drugega za reči.)

Prav tako je Alah vnaprej določil spolni greh v Bukhariju, zvezek 8, knjiga 77, poglavje 8, št. 609, str. 397–398.

Peresa so se posušila in usode so se začele uresničevati. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 31, poglavje 1002, št. 6402 in opomba 2892, str. 1394.

Muslim: Razno

* Lahko izbodete komu oko, če ta brez vašega dovoljenja pogleda v vašo hišo. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 23, poglavje 899, št. 5370–5371, str. 1180

* V peklu se bodo izlivala čreva hinavca. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 40, poglavje 1224, št. 7122, str. 1539

* Hudič vstopi v tebe, ko zehaš. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 40, poglavje 1226, št. 7130, str. 1540

* Ne hodi v mošejo po tem, ko si jedel česen, čebulo itd., ker angele motijo iste stvari kot ljudi. Sahih Muslim, zvezek 1, knjiga 4, poglavje 211, št. 1147, str. 280

* Čudeži konca časov, ko bo zemlja izbruhnila dolge koščke srebra. Sahih Muslim, zvezek 2, knjiga 5, poglavje 371, št. 2210, str. 485

* Razcep lune v času življenja preroka. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 37, poglavje 1170–1162, št. 6721, 6724–6730, str. 1467–1468.To je navedeno tudi v Bukhariju, zvezek 4, poglavje 26 in poglavje 26, št. 830, str. 533; Bukhari, zvezek 4, knjiga 56, poglavje 26, št. 831, str. 533; zvezek 4, knjiga 56, poglavje 26, št. 832, str. 534.

* Vse je prizadel Satan, razen Jezusa. Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 31, poglavje 1107, št. 6429, str. 1399

Ohranjena zanesljivost hadisov

Sahih Muslim večino hadithov začne z »… poroča/pravi« ali podobno. Pogosto se zelo podobne izjave ponavljajo ena za drugo, z le nekoliko drugačnim besedilom, pri čemer jih poročajo različne osebe. Zanimivo je, da Sahih Muslim, zvezek 4, knjiga 28, poglavje 977, št. 5777, str. 1250, navaja, da je zadnji izmed Mohamedovih tovarišev umrl leta 100 po hidžri. To bi bilo okoli leta 720 n. št. Imam Muslim, zbiralec hadithov, pa je umrl leta 875 n. št., torej 150 let kasneje. V nekaterih primerih so nekateri ljudje, ki so posredovali nekatere izjave, umrli le nekaj let po Mohamedu. Tako imamo v mnogih primerih izreke iz neoporečnega vira, kot je na primer Mohamedova žena, ki jim sledi obdobje od 150 do skoraj 250 let brez verige prenosa. Imam Muslim je morda poznal »verigo prenosa« nekaterih od teh izrekov, vendar ni povedal, kakšna je bila. Zato, ko beremo, da je Abu Hureira ali Aisha rekla nekaj, kar je bilo citirano, se ne smemo zavesti, da je to imam Muslim slišal neposredno.

Sklep: Ker je urednik Sahih Muslim, imam Muslim, umrl leta 875 n. št. (Buhari pa leta 870 n. št.), imajo muslimani na voljo približno 125 do 250 »let vere«, da so bili hadisi zbrani natančno.

To je v nasprotju z zanesljivostjo rokopisov Novega testamenta. Jezus je umrl leta 33 n. št., Novi testament pa je bil napisan med letoma 50 in 90 n. št., torej imamo 17 do 40 »let vere« v spominih evangelistov. Poleg tega najstarejši ohranjeni rokopisi Novega testamenta segajo od leta 100 do približno 175 n. št., kar pomeni, da imamo približno 35 do 125 »let vere«, v katerih smo zanesljivo ohranili tisto, kar so zapisali.

Sklep: Zdaj, ko vemo, da je zbiratelj hadisov, imam Muslim, umrl leta 875 n. št. (261 A.H.) (Buhari leta 870 n. št. (256 A.H.)), so muslimani svojo vero zgradili na hadisih, za katere verjamejo, da so bili pravilno in natančno zbrani v obdobju 125–150 let. Nasprotno pa kristjani svojo vero utemeljujejo na knjigah Novega testamenta, ki so bile napisane med letoma 50–90 n. št., torej 17–60 let po Kristusovi smrti, ki se je zgodila leta 33 n. št. Poleg tega so najstarejši ohranjeni papirusi Novega testamenta iz obdobja med letoma 100–175 n. št. To pomeni, da je vera preživela 77 do 142 let, preden je bila kasneje zapisana.

Z drugimi besedami, od Kristusove smrti do nastanka najstarejšega ohranjenega besedila Novega testamenta je minilo 77 do 142 let, v katerih se je naša vera prenašala ustno prek Jezusovih apostolov in njihovih naslednikov. Ta obdobja so precej krajša od tistih, na katerih muslimani utemeljujejo svojo vero v Sunno.

Sporočilo resnice

Morda ne verjamete, da so mnogi citati v tem članku resnično nauki pravega Boga; tudi jaz ne verjamem. Vendar je resnično presenetljivo, da je več kot milijarda ljudi več kot 1.000 let uporabljala Sahih Muslim kot eno najvišjih avtoritet za svojo vero in pravo.

Prosim vas, da ne prenehate s svojim iskanjem pravega Boga, vendar svojega iskanja ne omejujte na to, kar so rekli ljudje.

Ne obupajte pri iskanju naukov pravega Boga; raje razširite svoje iskanje onkraj tega, kar so ljudje rekli, da morate verjeti. Veste, celo rekel bom, da islam nekaj stvari navaja pravilno. Pravilno navaja, da je bil Jezus Božji prerok. Vendar, če so hadisi in muslimanska tradicija kot duhovna luč spodleteli, zakaj ne bi pogledali besed Jezusa?


Viri

Delni spletni prevod Sahih Muslim http://cwis.usc.edu/dept/MSA/fundamentals/hadithsunnah/muslim/

Sveti Koran: angleški prevod pomenov in komentar. Prevedel 'Abdullah Yusuf 'Ali. Revidiral in uredil Predsedstvo za islamske raziskave, IFTA, poziv in vodstvo. Tiskarski kompleks Kralja Fahda za Sveti Koran. (brez datuma)

Sahih Muslim, avtor Imam Muslim. Prevedeno v angleščino: 'Abdul Hamid Siddiqi. Mednarodna islamska založba. (brez datuma)

Študijska Biblija NIV: Nova mednarodna različica. Zondervan Bible Publishers. 1985.

Sveto pismo, Berean Standard Bible (BSB), Bible Hub in Berean.Bible. 2016–2025. Javna domena. https://berean.bible

Za več informacij obiščite www.MuslimHope.com.