< Hadisi Bukharija

Sto tisoče hadithov (izročil) naj bi pripovedovalo o naukih in dejanjih Mohameda ter njegovih najbližjih privržencev. Zgodnji muslimani so jih prebirali, da bi ugotovili, kateri so pristni. Obstaja šest zbirk hadithov, ki jih suniti štejejo za »sahih« oziroma pristne in avtoritativne. Zanje so skoraj tako pomembne kot sam Koran. Najdaljša je devetdelna zbirka Sahih al-Bukhari, ki vsebuje 7.275 hadithov. V nadaljevanju so navedene zanimivosti iz Bukharijeve zbirke, ki bodo zanimive tako za muslimanske kot za nemuslimanske bralce. Ti citati so vzeti iz dela »Prevod pomenov Sahih al-Bukhari iz arabščine v angleščino« dr. Muhammada Mushina Khana z Islamske univerze v Medini Al-Munawwari v Savdski Arabiji.

Brez čaščenja Mohameda

»Nato je Abu Bakr recitiral Tashah-hud (tj. nihče nima pravice, da bi ga častili, razen Alaha, in Mohamed je Allahov apostol)... Abu Bakr je rekel: ‚Amma ba’du, kdor med vami je častil Mohameda, ta naj ve, da je Mohamed mrtev; kdor pa je častil Alaha, naj ve, da je Allah živ in nikoli ne bo umrl. Allah je rekel: ‚Mohamed ni nič drugega kot apostol'« Bukhari, zvezek 2, knjiga 23 (Knjiga pogrebov), poglavje 3, št. 333, str. 188–189.

Vendar so muslimani Mohameda zelo visoko cenili. »»Pri Alahu, kadarkoli je Allahov apostol pljunil, je slina padla v roko enega od (tj. prerokovih tovarišev), ki si jo je vtrl v obraz in kožo; če jim je ukazal, so takoj izpolnili« njegove ukaze; če je opravil obredno umivanje, so se potegovali za preostalo vodo; in ko so govorili z njim, so iz spoštovanja znižali glas in mu niso neprestano gledali v obraz.« Buhari, zvezek 3, knjiga 50 (Pogoji), poglavje 13, št. 891, str. 564–565.

Prepoved opojnih pijač

»Pripoveduje Aisha [žena Mohameda]: Prerok je rekel: ‚Vse pijače, ki povzročajo opojnost, so haram (prepovedane).'« Bukhari, zvezek 1, knjiga 4 (Knjiga o umivanju), poglavje 75, št. 243, str. 153.

»Pripoveduje Abu Huraira: ‚Prerok je rekel: ‚Prešuštnik v trenutku, ko stori nezakonit spolni odnos, ni vernik; in oseba v trenutku, ko pije alkoholno pijačo, ni vernik; in tat v trenutku, ko krade, ni vernik.« Bukhari, zvezek 7, knjiga 69 (Knjiga o pijačah), poglavje 1, št. 484, str. 339.

Muslimanom je prav tako prepovedano prodajati vino, idole in svinjino. Sahih Muslim, zvezek 3, knjiga 9 (Knjiga o poslovnih zadevah), poglavje 621–622, št. 3835–3840, str. 828–830. Ne smejo kupovati, prodajati ali prevažati vina. Ibn-i-Majah, zvezek 4, knjiga 30 (Knjiga o pijačah), št. 3380–3381, str. 493–494; zvezek 4, knjiga 30, št. 3382, str. 494. Prodaja alkohola je prepovedana v Bukhariju, zvezek 1, knjiga 8 (Knjiga o molitvi), poglavje 73, št. 449, str. 267.

Ali je Mohamed pokazal, kako se je luna razklala na dvoje?

»Pogani so od preroka zahtevali, naj jim pokaže čudež. Prerok jim je pokazal razcep lune. Pripoveduje 'Abdullah bin Massud: V času prerokovega življenja se je luna razcepila na dva dela in ob tem je prerok rekel: ›Bodite priče (temu).‹« Bukhari, zvezek 4, knjiga 56 (Dobrote in zasluge preroka in njegovih tovarišev), poglavje 26, št. 830, str. 533.

»Pripoveduje Anas, da so prebivalci Meke prosili Allahovega apostola, naj jim pokaže čudež, zato jim je pokazal razcep lune.« Bukhari, zvezek 4, knjiga 56 (Dobrote in zasluge preroka in njegovih tovarišev), poglavje 26, št. 831, str. 533.

»Ibn 'Abbas je pripovedoval: Luna se je razklala na dva dela še v času življenja Preroka.« Bukhari, zvezek 4, knjiga 56 (Dobrote in zasluge Preroka in njegovih tovarišev), poglavje 26, št. 832, str. 534.

Zvezde naj bi zadele hudiče?

»Te zvezde so bile ustvarjene iz treh razlogov, in sicer kot okras neba, kot projektili za udarjanje hudičev in kot znamenja za vodenje popotnikov. Če torej kdor koli poskuša najti drugačno razlago, se moti in le zapravlja svoj trud...« Bukhari, zvezek 4, knjiga 54 (Začetek stvarjenja), poglavje 3, opomba prevajalca pred št. 421, str. 282.

Abu Hurairin spomin

»Pripoveduje Abu Huraira: Rekel sem: ‚O Allahov apostol! Slišim od tebe veliko pripovedi, a jih pozabim.' On je rekel: ‚Razprosti svojo odejo.' Razprostrl sem odejo, on pa je z obema rokama naredil gib, kot da bi nekaj zajemal, in ju izpraznil na odejo ter rekel: ‚Ovij jo.' Ovil sem ga okoli svojega telesa in od takrat nisem nikoli več pozabil niti enega hadisa.« Bukhari, zvezek 4, knjiga 56 (Dobrote in zasluge preroka in njegovih tovarišev), poglavje 27, št. 841, str. 538. Prav tako Bukhari, zvezek 9, knjiga 92 (Zvestoba Koranu in tradiciji preroka), poglavje 22, št. 452, str. 332; zvezek 1, knjiga 3 (Knjiga znanja), poglavje 43, št. 119, str. 89.

Satan v tvojem nosu

»Pripoveduje Abu Huraira: Prerok je rekel: ›Če se kdo izmed vas zbudi iz spanja in opravi ablucijo [ritualno umivanje], naj si umije nos tako, da vanj vlije vodo in jo nato trikrat izpiha, saj je Satan vso noč preživel v zgornjem delu njegovega nosa.‹«(1) Opomba prevajalca (1) pravi: »Verjeti moramo, da Satan dejansko prebiva v zgornjem delu človekovega nosu, čeprav ne moremo razumeti, kako, saj je to povezano z nevidnim svetom, o katerem ne vemo ničesar, razen tistega, kar nam Alah sporoča prek svojega apostola.« Bukhari, zvezek 4, knjiga 54 (Začetek stvarjenja), poglavje 10, št. 516, str. 328.

Verjeti Mohamedu, ko so okoli muhe

»Pripoveduje Abu Huraira: Prerok je rekel: ‚Če muha pade v pijačo kateremu koli od vas, naj jo potopi (v pijačo), saj ima eno od njenih kril bolezen, drugo pa zdravilo za to bolezen.« Bukhari, zvezek 4, knjiga 54 (Začetek stvarjenja), poglavje 16, št. 537, str. 338. Glej tudi Abu Dawud, zvezek 3, knjiga 21 (Knjiga o hrani), št. 3835, str. 1080.

»Pripoveduje Abu Huraira: Allahov apostol je rekel: ‚Če muha pade v posodo katerega koli od vas, naj jo v celoti potopi (v posodo) in jo nato zavrže, saj je v enem od njenih kril bolezen, v drugem pa zdravilo (1) (protistrup zanjo), tj. zdravljenje za to bolezen.« Buhari, zvezek 7, knjiga 71 (Knjiga o medicini), poglavje 58, št. 673, str. 452–453.

Opomba prevajalca (1) pravi: »Z medicinskega vidika je danes dobro znano, da muha na nekaterih delih svojega telesa prenaša patogene, kot je omenil Prerok (pred približno 1400 leti, ko so ljudje o sodobni medicini vedeli zelo malo).« Podobno je Alah ustvaril organizme in druge mehanizme, ki te patogene uničujejo, npr. penicilin; glive uničujejo patogene organizme, kot so stafilokoki in drugi itd. Nedavno so bili pod nadzorom opravljeni poskusi, ki kažejo, da muha prenaša bolezen (patogene) skupaj z nasprotnim sredstvom za te organizme. Običajno, ko muha dotakne tekoče hrane, jo okuži s svojimi patogeni, zato jo je treba potopiti, da se sprosti tudi protistrup za te patogene, ki deluje kot protiutež patogenom. Glede te teme sem prek svojega prijatelja pisal tudi dr. Muhammadu M. El-SAMAHYJU, vodji oddelka za hadise na Univerzi Al-Azhar v Kairu (Egipt), ki je napisal članek o tem hadisu; glede medicinskih vidikov je omenil, da so mikrobiologi dokazali, da v trebuhu muhe kot paraziti živijo podolgovate kvasovke, ki za ponovitev svojega življenjskega cikla štrlijo skozi dihalne kanalčke muhe; če se muha potopi v tekočino, te celice v njej počijo, njihova vsebina pa je protistrup za patogene, ki jih muha prenaša.«

Skoraj vsi sodobni zdravniki, če niso muslimani, bi se posmejali namernemu potapljanju muhe v pijačo.

Mohamed ni bil brez greha

»Pripoveduje Abu Huraira: ... Kaj rečeš v premoru med takbirjem in recitacijo? Prerok je rekel: ... O Alahu! Loči me od mojih grehov (napak), kakor sta vzhod in zahod ločena drug od drugega, in očisti me grehov, kakor se bela oblačila očistijo umazanije (po temeljitem pranju). O Alahu! Oprani moje grehe z vodo, snegom in točo.« Bukhari, zvezek 1, knjiga 12 (Značilnosti molitve), poglavje 8, št. 711, str. 398. Glej tudi suro 40:55; 48:1–2 ter Bukhari, zvezek 1, knjiga 2 (Vera), poglavje 13, št. 19, str. 23; zvezek 1, knjiga 12 (Značilnosti molitve), poglavje 57, št. 781, str. 434; zvezek 6, knjiga 60 (Knjiga komentarjev), poglavje 3, št. 3, str. 4; zvezek 8, knjiga 75 (Prošnje), poglavje 3, št. 319, str. 213.

Nekoč je bil Mohamed začaran (pod urokom)

»Pripoveduje Aisha: Na preroka je bila uporabljena magija, tako da si je začel domišljati, da počne nekaj, česar v resnici ni počel. Nekega dne je dolgo molil (k Alahu) in nato rekel: ›Čutim, da mi je Allah navdihnil, kako se lahko ozdravim.‹...« Buhari, zvezek 4, knjiga 54 (Začetek stvarjenja), poglavje 10, št. 490, str. 317. Glej tudi zvezek 4, knjiga 53 (Obveznost khumusa), poglavje 34, št. 400, str. 267; zvezek 8, knjiga 73 (Dobri običaji), poglavje 56, št. 89, str. 56–57; zvezek 8, knjiga 75 (Knjiga molitev), poglavje 59, št. 400, str. 266–267. 7. zvezek, št. 658–660, str. 441–443. Glej tudi Sahih Muslim, 2. zvezek, knjiga 4 (Knjiga o salatu), poglavje 309, št. 1888, str. 411

Mohammed je bil začaran. Aisha je pripovedovala: Prerok je še toliko in toliko časa mislil, da je imel spolni odnos s svojo ženo, čeprav ga v resnici ni imel. Nekega dne mi je rekel: »O Aisha! Alah mi je dal navodila glede zadeve, o kateri sem ga prosil. Prišla sta k meni dva moška, eden od njiju je sedel ob mojih nogah, drugi pa ob moji glavi. Tisti ob mojih nogah je vprašal tistega ob moji glavi (in pokazal name): ‚Kaj je narobe s tem moškim?' Drugi je odgovoril: ‚Je pod vplivom čarovnije.' Prvi je vprašal: ‚Kdo ga je začaral?' Drugi je odgovoril: ‚Lubaid bin A’sam.' Prvi je vprašal: ‚Kakšno snov je uporabil?' Drugi je odgovoril: »Lupina cvetnega prahu moškega dateljnega drevesa z glavnikom in lasmi, ki so se nanj prilepili, shranjena pod kamnom v vodnjaku Dharwan.« Nato je Prerok odšel k temu vodnjaku in rekel: »To je isti vodnjak, ki mi je bil prikazan v sanjah. Vrhovi njegovih datljevih palm izgledajo kot glave hudičev, njegova voda pa izgleda kot napitek iz kane.«…’Aisha je dodala: »(Čarovnik) Lubaid bin A’sam je bil mož iz plemena Bani Zuraiq, zaveznik Judov.« Bukhari, zvezek 8, knjiga 73 (Dobri običaji), poglavje 56, št. 89, str. 57. Glej tudi Bukhari, zvezek 8, knjiga 75 (Knjiga molitev), poglavje 59, št. 400, str. 266

Allahove hčere

V Arabiji pred Mohamedom je Mohamedovo pleme, Kuraiš, verjelo v boga po imenu Alah (ali Al’Ilah), ki je imel tri hčere, imenovane Al-Lat, Al-Uzza in Manat.

»Pripovedoval je 'Urwa, … o Ansarjih, ki so se oblačili v ihram za čaščenje malika imenovanega 'Manat’, ki so ga častili na kraju imenovanem Al-Mushallal…« Bukhari, zvezek 2, knjiga 26 (Romanje hadž), poglavje 78, št. 706, str. 413.

»Ta verz je bil razodet v zvezi z Ansarji, ki so se oblačili v ihram zaradi malika Manat, ki je bil postavljen ob kraju, imenovanem Qudaid...« Bukhari, zvezek 3, knjiga 27 (romarjenje 'Umra), poglavje 10, št. 18, str. 11. Al-Lat in Al-Uzza sta omenjeni v Bukhariju, zvezek 8, knjiga 74 (Knjiga o prošenju za dovoljenje za vstop), poglavje 52, št. 314, str. 209; zvezek 5, št. 375, str. 259

Preklicani verzi Korana

»Nato nam je Alah razodel verz, ki je bil kasneje med razveljavljenimi.« Bukhari, zvezek 5, knjiga 59 (Knjiga o vojaških pohodih), poglavje 27, št. 416, str. 288.

»Pripoveduje Anas bin Malik: ... O tistih, ki so bili ubiti pri Bi’r-Ma’uni, je bil razodet verz iz Korana, ki smo ga navadno recitirali, a je bil kasneje razveljavljen. Verz se je glasil: ‚Povejte našemu ljudstvu, da smo se srečali z našim Gospodom. On je zadovoljen z nami in nas je osrečil.'« Bukhari, zvezek 4, knjiga 52 (Knjiga o džihadu), poglavje 19, št. 69, str. 53. Glej tudi Zgodovino al-Tabarija, zvezek 7, str. 156. Ta verz danes v Koranu manjka.

Drugi sklici na razveljavljene verze so: Bukhari, zvezek 4, knjiga 52 (Knjiga o džihadu), poglavje 8, št. 57, str. 45, Bukhari, zvezek 4, knjiga 52 (Knjiga o džihadu), poglavje 184, št. 299, str. 191, ter Bukhari, zvezek 5, knjiga 59 (Knjiga o vojaških pohodih), poglavje 27, št. 421, str. 293 – vsi ponavljajo isto o istem verzu.

Nekoč je Mohamed popustil in v suri 53:19 o Allahovih hčerah dejal, da »je bilo mogoče upati na njihovo posredovanje«. Mohamed je dejal, da bi morali upati na pomoč teh treh idolov.

Mohamedovi privrženci so bili presenečeni, da je to rekel. Kasneje je Mohamed spremenil mnenje in rekel, da ga je Satan zavedel. Ti verzi so bili razveljavljeni ali odstranjeni. Muslimanski učenjaki jih imenujejo »satanski verzi«. Zanimivo je prebrati muslimanske razlage o tem, kako je lahko pravi prerok kaj takega rekel.

Primerjava z Jezusom

Ena stvar, o kateri se kristjani in večina muslimanov strinjajo, je, da je bil Jezus brez greha. Za primerjavo preberite o Jezusovem življenju v evangelijih.

Mohamed in prodaja sužnjev

»Pripoveduje Anas bin Malik: Allahov apostol je bil na potovanju in imel je črnega sužnja po imenu Anjasha, ki je vodil kamele...« Bukhari, zvezek 8, knjiga 73 (Dobri običaji), poglavje 95, št. 182, str. 117.

»Pripoveduje Anas: … In Anjashah, suženj preroka [Mohameda], je vodil njihove kamele…« Bukhari, zvezek 8, knjiga 73 (Dobri običaji), poglavje 111, št. 221, str. 142.

»Pripoveduje Džabir bin 'Abdullah: Nek moški med nami je izjavil, da bo njegov suženj po njegovi smrti osvobojen. Prerok je poklical tega sužnja in ga prodal(1). Suženj je umrl istega leta.« Opomba k (1) pravi: »Osvoboditelj je bil v stiski, zato je prerok sužnja prodal zanj in mu dovolil, da prekliče svojo obljubo o osvoboditvi sužnja po svoji smrti.« Bukhari, zvezek 3, knjiga 45 (Knjiga o zastavljanju na območjih, naseljenih s stalnim prebivalstvom), poglavje 9, št. 711, str. 427.

»Nato je moški po imenu Rifa’a bin Zaid … Allahovemu apostolu podaril sužnja po imenu Mid’am.« Bukhari, zvezek 8, knjiga 78 (Knjiga o prisegah in zaobljubah), poglavje 33, št. 698, str. 455.

»Prodaja mudabbarja (tj. sužnja, za katerega je gospodar obljubil, da bo po njegovi smrti osvobojen).« (433) Pripoveduje Džabir: »Prerok je prodal mudabbara (v imenu njegovega gospodarja, ki je bil še živ in je potreboval denar).« Bukhari, zvezek 3, knjiga 34 (Knjiga o prodajah, tj. poslih), poglavje 112, št. 433 in prej, str. 238.

»Nek Ansari je svojega sužnja spremenil v mudabbarja in razen njega ni imel nobenega drugega premoženja. Ko je Prerok to slišal, je rekel (svojim tovarišem): ‚Kdo ga (tj. sužnja) želi kupiti zame?' Nu’aim bin An-Nahham ga je kupil za osemsto dirhamov.« Bukhari, zvezek 8, knjiga 79 (Knjiga o odkupnini za neizpolnjene prisege), poglavje 7, št. 707, str. 464.

»Pripoveduje 'Ammar: Videl sem Allahovega apostola in z njim ni bilo nikogar razen petih sužnjev, dveh žensk in Abu Bakra (tj. to so bili takrat edini spreobrnjenci v islam).« Bukhari, zvezek 5, knjiga 57 (Prerokovi tovariši), poglavje 6, št. 12, str. 8.

»On [Ibn Az-Zubair] ji [Aishi] je poslal deset sužnjev, ki jih je ona osvobodila kot pokoro za (neizpolnitev) svoje zaobljube. Aisha je iz istega razloga osvobodila še več sužnjev, dokler ni osvobodila štirideset sužnjev. Rekla je: ‚Želim si, da bi ob sklenitvi obljube natančno določila, kaj bom storila, če obljube ne bom izpolnila, da bi mi to lažje uspelo.'« (1)

Opomba (1) pravi: »'Aisha ni natančno določila, kaj bi storila, če ne bi izpolnila svoje obljube; zato je osvobodila toliko sužnjev, da bi se lahko počutila mirno glede ustreznosti svojega pokore.« Bukhari, zvezek 4, knjiga 56 (Dobrote in zasluge preroka in njegovih tovarišev), poglavje 2, št. 708, str. 465.

»In 'Ata ni maral gledati tistih suženjk, ki so jih prodajali v Meki, razen če jih je hotel kupiti.« Bukhari, zvezek 8, knjiga 74 (Knjiga o prošenju za dovoljenje), poglavje 2, št. 246, str. 162.

Spolni odnosi s sužnjami in ujetnicami

»Ali je dovoljeno potovati s sužnjo, ne da bi vedel, ali je noseča ali ne? Al-Hasan ni videl nič slabega v tem, da jo njen gospodar poljublja ali boža.

Ibn 'Umar je rekel: ‚Če je sužnja, ki je primerna za spolne odnose, podarjena, prodana ali osvobojena, njen gospodar ne sme imeti spolnega odnosa z njo, preden doživi eno menstruacijo, da se prepriča o odsotnosti nosečnosti; za devico pa takšna nujnost ne velja.'“

»Ata je rekel: »Ni nič narobe, če se ljubkuješ s svojo nosečo (1) sužnjo, ne da bi z njo imel spolni odnos. Alah je rekel: »Razen z ženskami in (ujetnicami), ki jih imajo v lasti njihove desne roke (saj v tem primeru niso krivi).«« Opomba (1) pravi: »Noseča od drugega moškega, ne od svojega sedanjega gospodarja.« Bukhari, zvezek 3, knjiga 34 (Knjiga o prodaji, tj. kupčijah), poglavje 113, po št. 436, str. 239–240. (Isti 'Ata kot prej.)

»Abu Sai’id Al-Khudri je pripovedoval, da je, ko je sedel z Allahovim apostolom, rekel: ‚O Allahov apostol! Kot delež plena dobivamo ujetnice in nas zanima njihova cena. Kakšno je tvoje mnenje o coitus interruptus?' [spolna praksa] Prerok je rekel: ‚Ali to res počnete? Bolje je, da tega ne počnete. Nobena duša, ki jo je Alah usodil, da obstaja, ne bo zagotovo prišla v obstoj.« Bukhari, zvezek 3, knjiga 34 (Knjiga o prodaji, tj. kupčijah), poglavje 111, št. 432, str. 237.

»Pripoveduje Ibn Muhairiz: Vstopil sem v mošejo in zagledal Abu Sa’ida Al-Khudrija, usedel sem se poleg njega in ga vprašal o Al-’Azlu (tj. prekinjenem spolnem odnosu). Abu Sa’id je rekel: ‚Odšli smo z Allahovim apostolom na ghazwo [bitko] proti Banu Al-Mustaliq in dobili smo ujetnike izmed arabskih ujetnikov; hrepeneli smo po ženskah, celibat pa nam je postal težak, zato smo radi prakticirali prekinjen spolni odnos. Ko smo nameravali to storiti, smo rekli: ‚Kako lahko prekinemo spolni odnos, ne da bi najprej vprašali Allahovega apostola, ki je med nami?' Vprašali smo ga o tem in on je rekel: ‚Bolje je, da tega ne počnete, kajti če je kateri koli duši do Dneva vstajenja usojeno, da obstaja, bo obstajala.« Bukhari, zvezek 5, knjiga 59 (Knjiga o vojaških pohodih), poglavje 31, št. 459, str. 317. To pravi isto kot Bukhari, zvezek 8, knjiga 77 (Knjiga o al-Qadr), poglavje 3, št. 600, str. 391. Z drugimi besedami, kar bo, bo, zato se ne ustavljajte nenaravno na pol poti. Mohamed nikoli ni kritiziral spolnega nadlegovanja ujetnic ali sužnjev, ki jih ima moški v lasti.

Aisha in Zainab bint Jahsh

»Pripovedoval je Hishamov oče: Khadija je umrla tri leta pred tem, ko se je Prerok odpravil v Medino. Tam je ostal približno dve leti, nato pa se je poročil z 'Aišo, ko je bila še šestletna deklica, in zakonsko zvezo je sklenil, ko je bila stara devet let.« Bukhari, zvezek 5, knjiga 58 (Zasluge Ansarjev), poglavje 43, št. 236, str. 153. Glej zvezek 5, knjiga 58 (Zasluge Ansarjev), poglavje 43, št. 234, str. 152.

Zainab bint Jahš je bila poročena z Mohamedovim posvojenim sinom, dokler Mohamed ni izrekel sure, da se mora ločiti od njegovega sina in se poročiti z Mohamedom. Zainab »se je pred drugimi ženami Preroka hvalila in govorila: ‚Allah me je v nebesih poročil (s Prerokom).'« Buhari, zvezek 9, knjiga 93 (Monoteizem), poglavje 22, št. 517, str. 382; prav tako knjiga 93 (Monoteizem), poglavje 22, št. 516, 518, str. 381–383. Z drugimi besedami, večno obstoječi, neustvarjeni nebeški Koran je omenjal Zainabino poroko.

Islam in ženske

»’Kako lahko kateri koli izmed vas pretepa svojo ženo, kot pretepa kameljo žrebca, in jo potem objame (spi z njo)?’ In Hisham je rekel: ’Tako kot pretepa svojega sužnja.’« Bukhari, zvezek 8, knjiga 73 (Knjiga dobrih manir), poglavje 43, št. 68, str. 42.

»Pripovedoval je Abu Huraira: Allahov apostol je rekel: ‚Ravnajte z ženskami lepo, kajti ženska je ustvarjena iz rebra, in najbolj ukrivljen del rebra je njegov zgornji del; če ga poskušate poravnati, se bo zlomilo; če pa ga pustite takšnega, kot je, bo ostalo ukrivljeno. Zato se do žensk obnašajte lepo.« Bukhari, zvezek 4, knjiga 55 (Knjiga o prerokih), poglavje 1, št. 548, str. 346.

»Pripoveduje 'Abdullah bin Qais Al-Aš’ari: Prerok je rekel: ›Šotor (v raju) je kot votla biser, visok trideset milj, in na vsakem vogalu šotora bo vernik imel družino, ki je drugim nevidna.‹« Bukhari, zvezek 4, knjiga 54 (Knjiga o začetku stvarjenja), poglavje 7, št. 466, str. 306.

Ženske v očeh islamskega prava

»Pripoveduje Abu Sai’id Al-Khudri: Prerok je rekel: ›Ali pričevanje ženske ni enako polovici pričevanja moškega?‹ Ženske so odgovorile: ›Da.‹ On je rekel: ›To je zaradi pomanjkljivosti ženskega uma.‹« Bukhari, zvezek 3, knjiga 48 (Knjiga o pričah), poglavje 12, št. 826, str. 502.

»[Mohamed] je rekel: ›Nikoli ne bo uspešna tista narodnost, ki za svojo vladarico postavi žensko.‹« Bukhari, zvezek 9, knjiga 88 (Knjiga o stiskah), poglavje 18, št. 219, str. 171.

Začasna poroka (Mut’a)

»Pripoveduje 'Ali bin Abi Talib: Na dan Khaibarja je Allahov apostol prepovedal mut’o (tj. začasno poroko) in uživanje oslovskega mesa.« Bukhari, zvezek 5, knjiga 59 (Knjiga vojaških pohodov), poglavje 37, št. 527, str. 372. Tudi Bukhari, zvezek 7, knjiga 62 (Zakonska zveza), poglavje 32, št. 50, 52, str. 36, 37, obravnava to temo. Večina, vendar ne vsi sunitski muslimani, ne prakticirajo začasnih porok, medtem ko se mnogim šiitskim muslimanom uči, da je to sprejemljivo.

Rasni odnosi in Mohamed kot lastnik črnih sužnjev

»Pripoveduje Anas: Prerok je rekel: ›Poslušajte in ubogajte (svojega vodjo), četudi bi vam za vodjo postavili Etiopca, čigar glava je podobna rozini.‹« Buhari, zvezek 1, knjiga 11 (Knjiga o klicu k molitvi), poglavje 54, št. 662, str. 375 (tudi Ibn-i-Majah, zvezek 4, knjiga 24 (Knjiga o džihadu), poglavje 39, št. 2860, str. 196) Enako navaja tudi Bukhari, zvezek 1, knjiga 11 (Knjiga o klicu k molitvi), poglavje 55, št. 664, str. 376.

Kot je bilo že omenjeno, je bil Mohamed lastnik sužnjev, ki je imel vsaj enega črnega sužnja. (Bukhari, zvezek 6, knjiga 60, poglavje 316, št. 435, str. 407; zvezek 9, knjiga 91 (Knjiga o informacijah, ki jih je podala verodostojna oseba), poglavje 3, št. 368, str. 275) Mohamed je prodal dva črna sužnja, da bi osvobodil drugega sužnja, ki je postal musliman, kot navaja Ibn-i-Majah, zvezek 4, knjiga 24 (Knjiga o džihadu), poglavje 41, št. 2869, str. 202. Tukaj so citati.

»Nato sem se oblekel in odšel v prebivališče Allahovega apostola, in glej, bil je v svoji zgornji sobi, pred katero je na prvem stopnišču (sedel) črn suženj Allahovega apostola.« (Bukhari, zvezek 6, knjiga 60, poglavje 316, št. 435, str. 407)

»Pripoveduje Umar: Prišel sem in glej, Allahov apostol je bil v mashrobi (sobi z balkonom), na vrhu stopnic pa je stal črn suženj Allahovega apostola.« (Bukhari, zvezek 9, knjiga 91, poglavje 3, št. 368, str. 275)

Ta zgodba je zanimiva, ker je Mohamed kupil sužnja, ki je postal musliman (verjetno zato, da bi ga osvobodil). Namesto da bi nekdanjemu gospodarju plačal z denarjem, je Mohamed prodal dva od svojih črnih sužnjev. Rasa prvega sužnja ni omenjena, a iz neznanega razloga se je zdelo pomembno zabeležiti, da sta bila sužnja, ki ju je Mohamed prodal, črna, in da je bilo potrebnih dva od njiju, da bi kupil enega sužnja.

»Jabir (naj bo Allah zadovoljen z njim) naj bi dejal, da je prišel suženj in prisegel zvestobo Svetemu preroku (mir in Allahovo blagoslovljenje naj bosta z njim) zaradi izselitve (Hidžra), Sveti prerok (mir in Allahovo blagoslovljenje naj bosta z njim) pa ni vedel, da je suženj. Nato je prišel njegov gospodar, da bi ga poiskal, na kar je Sveti prerok (mir in Allahovo blagoslovljenje naj bosta z njim) rekel: ‚Prodaj mi ga.' Tako ga je zamenjal za dva črna sužnja. Od takrat naprej [Mohamed] ni več sprejel prisege zvestobe od nikogar, dokler ga ni vprašal: »Ali je suženj?«« (Ibn-i-Majah, zvezek 4, knjiga 24 (Knjiga o džihadu), poglavje 41, št. 2869, str. 202)

Hadisi Bukharija so na voljo na spletu na naslovu

http://cwis.usc.edu/dept/MSA/fundamentals/hadithsunnah/bukhari/

in www.usc.edu/dept/MSA/fundamentals/hadithsunnah/

Komentar za kristjane

Čeprav se morda počutite zelo blagoslovljeni, ker vam ni treba verjeti v te stvari in jih izvajati, se ne obnašajte ponosno. Če ne bi bilo Božje milosti, bi bili morda ujeti v takšno suženjstvo, v katerem bi mislili, da morate početi te stvari, da bi bili Bogu všeč. Vaši prijatelji, ki so sunitski muslimani, morda niso dobro seznanjeni s svojimi svetimi knjigami in teh stvari morda ne poznajo. Pokažite jim to in vprašajte, ali je to res tisto, v kar se želijo vpletati.

Bog želi, da ga ljubimo; želi naša srca in naše misli, pa tudi naše vedenje in dejanja. Ne želi, da verjamemo v nečista zdravila z muhami ali nečista dejanja z ujetniki in sužnjami. Bog želi, da sledimo temu, kar nas je naučil v svoji Besedi, Svetem pismu, in Jezus, ki ni bil le prerok, ampak ga je Izaija imenoval Emanuel (Bog z nami).