< Hadisi Abu Dawuda

Hadisi so zbirke izrekov in dejanj Mohameda ter njegovih prvih privržencev. Zbirka Abu Dawuda je ena od šestih uradnih zbirk hadisov v sunitskem islamu. (Nekateri muslimani priznavajo še sedmo, Muwatta Malik, večina pa priznava le šest.) Hadisi skupaj s Koranom tvorijo osnovo muslimanskega šeriatskega prava. Tukaj je nekaj zanimivih stvari, ki jih navajajo hadisi Abu Dawuda.

Vsaka novost je novost, vsaka novost pa je zmota. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4590, str. 1294

Ko je sunna enkrat uveljavljena, ni več inovacij. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4595, str. 1296

V prihodnosti se pazite ljudi, ki se držijo le Korana in zavračajo Sunno. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4587–4589, str. 1293–1294

Tako kot je treba ubogati Koran, je treba ravnati tudi v skladu z vsebino hadisov in Sunne. Abu Dawud, zvezek 2, opomba prevajalca 887, str. 405

Kaj naredi sunitskega muslimana za sunita?

Prvi trije kalifi so bili Abu Bakr, 'Umar in 'Uthman. 'Uthman je standardiziral Koran, tako da je odredil sežig vseh prejšnjih izvodov, obtožen pa je bil tudi, da je na položaje postavljali sorodnike in svoje priljubljence. Ko so nekateri muslimani ubili 'Uthmana, ker so menili, da ni primeren za kalifa, je to vlogo prevzel 'Ali. Sledile so štiri ključne državljanske vojne:

Ali proti A’išini vojski v bitki pri Kameli

Ali proti haridžitom (Khwaraj)

Ali proti Mu’awiju za mesto kalifa v bitki pri Siffinu

Mu’avija in kasnejši kalifi proti haridžitom

Po tem je Mu’awija želel, da bi bil kalifat dedni, in njegov pokvarjeni sin Jazid je postal naslednji kalif. A če naj bi bil kalifat res dedni … je Jazid dal ubiti 'Alijevega sina in Mohamedovega vnuka Husaina.

Haridžiti, predvsem v Iraku, so umorili 'Alija in poskušali umoriti Mu’avijo. Niso bili zelo povezana skupina, ampak so bili bolj podobni anarhističnim teroristom in gverilskim borcem. Trajalo je dolgo, da so se jih znebili, in to je bilo mogoče doseči le z usmrtitvijo tistih, ki so podpirali haridžite in o njih niso obvestili oblasti.

Frakcija, ki je bila zvesta 'Aliju in njegovim potomcem, se je imenovala »pristaši«, od koder izhaja beseda »šiiti«. Nahajali so se predvsem v Iraku, Perziji in delih Egipta, čeprav so približno 400 let kasneje postali prevladujoča muslimanska skupina. Vsi šiiti (razen ziyaditskih šiitov) verjamejo, da so se drugi muslimani zmotili, ko so Aliju, Mohamedu sinu, odrekli kalifat. Pod najvišjo avtoriteto naslednikov Husaina so razvili številne tradicije, ki so nekoliko podobne tistim v katoliški cerkvi.

Suniti verjamejo, da so bili Abu Bakr, Umar, Uthman, (ponavadi) Ali in (ponavadi) Mu’avija zakoniti kalifi, čeprav se na splošno strinjajo, da je bil Jazid slab vladar. Pretežno so živeli v Siriji in delih Egipta. Nekateri sunitski kalifi so postali zelo pokvarjeni, eden se je celo utopil v bazenu vina. Upori so spreminjali dinastije kalifatov, kalif, vrhovni sunitski vodja, pa je bil pogosto v slabem ugledu. Nekaj več kot 200 let po Mohamedovi smrti so sunitski učenjaki zapisali šest zbirk avtoritativnih hadisov, tj. tradicij o tem, kar je Mohamed rekel in storil. Ti nimajo enake avtoritete kot Koran, suniti pa prostodušno priznavajo, da so se vanje morda vtihotapile nekatere napake. Vendar so te zbirke podlaga muslimanskega prava, imenovanega šaria. Primerjati jih je mogoče s pravoslavnim krščanstvom, ki ima obsežen sklop tradicij, ki so zanj zelo avtoritativne. Tudi šiiti sprejemajo veliko tega, kar je v hadithih, čeprav seveda ne bi sprejeli nekaterih hadithov, ki se zdijo pristranski proti šiitom.

Kaj je ključna razlika?

Kakšna je torej razlika med sunitom in šiitom ali ghulatskim muslimanom? Obstajajo trije odgovori

1) Na prvi pogled imajo različna prepričanja in običaje: čaščenje Alija, praksa »začasne poroke« (mu’tah), obiskovanje grobov muslimanskih svetnikov, samobičanje in praznovanje Ašure so nekateri šiitski običaji, ki jih suniti ne izvajajo. Nekateri suniti šiitov sploh ne štejejo za prave muslimane, čeprav jih večina priznava, in jim je dovoljeno oditi v Meko, čeprav so v preteklosti morali plačati dodatni davek.

2) Vendar pa se za temi vprašanji skriva pravo vprašanje avtoritete. Ali versko pravo zunaj Korana, vključno s tem, kdo živi in kdo umre, temelji na besedah šiitskih imamov in njihovih tradicijah ali pa na sunitskih tradicijah, iz katerih je nastala šeriatska zakonodaja? Ali pa morda avtoriteta zunaj Korana izhaja iz spisov nekoga drugega, ki je morda sam napisal knjigo?

3) Razlog za razkol med suniti in šiiti je temeljil na vprašanju,

vprašanju, kdaj je treba kalifa odstaviti in ubiti,

kako se določi, kateremu tekmovalnemu kalifu bi bilo treba slediti. Vendar je kalifat skozi stoletja postal tako pokvarjen in šibak, da so ga Turki nazadnje ukinili. Ključne razlike med suniti in drugimi muslimani danes so torej

a) suniti sprejemajo hadise kot najvišjo avtoriteto v islamu po Koranu,

b) suniti ne priznavajo nobenih poznejših knjig, prerokov, mahdijev ali drugih »naslednikov« Mohameda.

Mesto Abu Dawuda

Med šestimi zbirkami hadisov je bila tretja najpomembnejša tista, ki jo je sestavil Abu Dawud/Da’ud/Daw’ud/Dawood al Sidjistani (1. zvezek, str. v). Živel je od leta 817 do 888/889 n. št. (ali umrl leta 275 A.H.). Zbirko je dokončal leta 864/865 n. št. (241 A.H.). Abu Dawud je zbral 4.800 hadisov iz domnevnih 500.000. Vodilo ga je načelo, da »se prenašalci štejejo za zanesljive, če ni formalnega dokaza, ki bi jih diskreditiral«. V nadaljevanju tega članka bomo predstavili nekaj zanimivih vidikov te zbirke.

Abu Dawud je bil iz Sijistana v Perziji. Učil je, da je bil Ali dober kalif (Abu Dawud, zvezek 3, št. 4614, str. 1300). Abu Dawudov oče je bil v Siffinu na strani Alija (zvezek 1, str. iii).

Učenjaki se ne strinjajo, ali je bil hanbalit ali šafait (zvezek 1, str. iv). Ko je leta 241 A.H. dokončal svojo zbirko, jo je predložil Ahmadu Hanbalu (zvezek 1, str. iv, v). Po tem je živel še 24 let in umrl leta 265 A.H. 4.800. Ohranjenih je sedem izvodov, od katerih so štirje dobro znani (1. zvezek, str. vii)

Slike v domovih

Angeli ne vstopijo v hišo, v kateri je slika, pes ali oseba, ki je spolno nečista. (Spolno nečista tukaj ne pomeni nemoralna; gre za osebo, ki se po spolnem odnosu še ni umila.) Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 227, str. 55–56

Mohamed je odšel v Fatimin dom, a se je obrnil nazaj, ko je zagledal vzorčasto zaveso. Abu Dawud, zvezek 3, knjiga 21, št. 3746, str. 1060

Otroci, ki se igrajo z lutkami, so v redu; te ne spadajo v kategorijo prepovedanih podob živih bitij. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4913–1914, opomba 4288, str. 1373.

Proti nemuslimanom

»… vedeti morate, da je raj v senci mečev.« Abu Dawud, zvezek 2, št. 2625, str. 727

Mohamed je vodil presenečenjski napad na pleme Banu al-Mustaliq, medtem ko so bili nepazljivi in je njihova živina pila vodo.« Abu Dawud, zvezek 2, št. 227, str. 727–728

Satiriziranje tistih, ki so govorili proti Mohamedu, je v redu. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4997, str. 1394–1395

Musliman je odgalopiral naprej in vasico opozoril, da bodo zaščiteni, če sprejmejo islam. To so tudi storili. Drugi muslimani so se pritoževali, da jim je prvi musliman odvzel plen. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5062, str. 1409–1410.

Med zakoni, ki jih je Bog dal Judom in kristjanom, ter tistimi, ki jih je dal muslimanom, so obstajale namerne razlike. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2336, str. 643; zvezek 2, št. 2346 in opomba 1678, str. 646

»Bojujte se proti ljudem, dokler ne rečejo, da ni drugega boga razen Alaha«, je razveljavilo prejšnjo tradicijo. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3188, str. 908

Vsakomur, ki ubije nevernika, je zagotovljen raj. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2489, str. 690. Glej tudi Abu Dawud, zvezek 2, opomba 1843, str. 691

Boj proti Judom in kristjanom prinaša večjo nagrado kot boj proti drugim. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2482, opomba 1831, str. 688

Mohamed je izgnal vse Jude, ki so živeli v Medini. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2999, str. 802. Naročil je, naj se izženejo politeisti. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3023, 3024, 3026, str. 860

Jude in kristjane je prisilil, da hodijo po najozjem delu ceste. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5186, str. 1436

Mohamed je žrtvoval kamelo, da bi razjezil nevernike. Abu Dawud, zvezek 2, opomba 1046, str. 459

Muslimani so prekršili pogodbo s kristjani, ker so ti domnevno izvajali oderuštvo. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3055, str. 865

Muslimana se sme ubiti le iz treh razlogov, eden od njih je odpadništvo. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4487, str. 1260

Muslimana ni dovoljeno ubiti zato, ker je ubil nevernika. Če musliman komu zagotovi zaščito, ima ta oseba zaščito vseh muslimanov. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4515, str. 1270–1271

Judje in grob

Jud, ki je drugim Judom prepovedal, da se porežejo na mestu, kamor je padel urin, je bil kaznovan v grobu. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 22, str. 6

Odškodnina za dhimmi je bila nekoč polovična v primerjavi z odškodnino za muslimana. Vendar je kalif Umar odškodnino za muslimane povečal za 50 %, znesek za dhimmi pa je ostal nespremenjen. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4527, str. 1274


Grobišča

Ne hodite z obutvijo po muslimanskem grobu. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3224–3225, opombe 2696–2697, str. 917–918

V Banu al-Najjarju so muslimani prevzeli ozemlje in izkopali grobove nevernikov v iskanju zaklada. Abu Dawud, 1. zvezek, knjiga 2, št. 454, str. 118

Domnevni čudež Mohameda, ki je povedal, kateri grob je treba izkopati, da bi našli zaklad. Prav tako je za muslimane sprejemljivo izkopavati grobove nemuslimanov, če bodo s tem pridobili kakšno korist. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3082 in opomba 2556, str. 878

Alah je zemlji prepovedal, da bi pogoltnila telesa njegovih prerokov. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1042, str. 269, in zvezek 1, št. 1526, str. 397

Telesa prerokov so v grobovih živa in lahko slišijo. Abu Dawud, zvezek 1, opomba 514, str. 269

Znanost in praznoverje

Nanesite kapljice za oči ali uporabite kamenčke v lihem številu. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 35, str. 8

Higiena: Ko so ljudje vprašali o pitju iz vodnjaka, v katerem so bila menstrualna oblačila, mrtvi psi in smrdljive stvari, je Mohamed rekel, da je voda čista in je nič ne oskruni. Abu Dawud, zvezek 1, poglavje 35, št. 66–67, str. 16–17

Pleme Mugharrihum ima v sebi nekaj džinovskega porekla. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5088, opomba 4436, str. 1415–1416

Mohamed je pokazal strah, ko je videl dež ali veter. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5079–5080, str. 1414

Eno krilo muhe prinaša bolezen, drugo pa zdravilo. Abu Dawud, zvezek 3, knjiga 21, št. 3835, str. 1080

Kopiranje je najboljše zdravilo. Abu Dawud, zvezek 3, št. 3848, 2850, 2851, str. 1084

Mohamed je rekel, da če si kdor koli naredi kopanje 17., 19. ali 21. dne v mesecu, bo to zdravilo za vsako bolezen. Abu Dawud, zvezek 3, št. 3852, str. 1084

Mohamed je ljudem z bolečinami v nogah svetoval, naj si noge pobarvajo s kano. Abu Dawud, zvezek 3, št. 3849, str. 1084

Po obroku si moraš bodisi oblizniti roko bodisi jo dati nekomu drugemu, da jo oblizne. Abu Dawud, zvezek 3, knjiga 21, št. 3838, str. 1081

Ponovitev

Človek, ki izreče določene besede, tisti dan ali tisto noč ne bo doživel nenadne nesreče. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5069, str. 1411

Prazno ponavljanje molitve ni veljavno, razen ob recitaciji Fatiha al-Kitab [Sura 1]. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 818–821 in opombe 371–373, str. 208–209; zvezek 1, knjiga 2, št. 822, str. 210

Fatima se je Mohamedu pritožila, da mora uporabljati mlinski kamen, in prosila za sužnja (vojnega ujetnika). Mohamed ji ga ni dal, vendar je rekel, da ji je dal nekaj boljšega. Rekel ji je, naj 33-krat reče »slava Alahu«, 34-krat »hvala Alahu« in 34-krat »Alah je največji«. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5044–5045, str. 1405

Pokora in nagrade

»Če se kdo v petek okopa, obleče svoja najboljša oblačila, si nanese malo parfuma, če ga ima, nato odide na skupinsko molitev (v mošejo) in pazi, da ne stopi čez ljudi, nato zmoli tisto, kar mu je Alah predpisal, ter molči od trenutka, ko pride njegov imam, dokler ta ne konča molitve, bo to odplačilo za njegove grehe v preteklem tednu.« Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 343, str. 91.

Moški svojim ženam naročijo, kdaj naj se okopajo: »Če kdo poskrbi, da se (njegova žena) umije, sam pa se v petek umije, odide zgodaj (na petkovo molitev), prisostvuje pridigi od začetka, hodi peš, ne vozi, sede blizu imama, pozorno posluša in se ne prepušča praznemu govorjenju, bo za vsak korak, ki ga naredi, prejel nagrado za enoletno postenje in nočno molitev.« Abu Dawud, 1. zvezek, knjiga 1, št. 345, str. 91. Nagrada je namenjena možu: nagrada za ženo ni izrecno omenjena.

Mohamed je prosil, naj se mu grehi odstranijo in operejo z vodo, snegom in točo. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 780, str. 200.

Mohamed je molil za odpuščanje. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 849, str. 217; zvezek 1, knjiga 2, št. 876–878, str. 224–225. Glej tudi Abu Dawud, zvezek 2, št. 2382, str. 655

Mohamedu so bili odpuščeni njegovi pretekli in prihodnji grehi. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4945, str. 1380

V petek je ura, ko bo Alah izpolnil vse, kar se od njega prosi. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1043–1044, str. 270

Če nekdo v petek opravi umivanje, molitev in molči, so mu vsi grehi odpuščeni za en teden. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1045, str. 270

»Pokora v višini 1 dinarja ali pol dinarja za izpuščeno petkovo molitev.« Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1048–1049, str. 271–272

Če se to, kar nekdo reče, ujema s tem, kar rečejo angeli, so mu odpuščeni vsi pretekli grehi. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 847, str. 217

»Umm Salamah je povedala, da je slišala Allahovega apostola (naj bo mir z njim) reči: Če kdor koli obleče ihram za hadž ali umro od mošeje Al-Aksa do svete mošeje, mu bodo odpuščeni pretekli in prihodnji grehi ali pa mu bo zagotovljen raj. Pripovedovalec 'Abd Allah ni bil prepričan, katero od teh besed je dejansko izrekel...« Abu Dawud, zvezek 2, št. 1737, str. 457

Deset stvari lahko pripelje do tega, da ti Alah odpusti grehe. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1292, 1295, str. 340–341

Če se ponoči moli ali posti med ramadanom, mu bodo odpuščeni vsi grehi. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1366, 1367, str. 358–359

33-krat izgovori nekaj besed, nato pa jih še trikrat ponovi, in vsi grehi ti bodo odpuščeni. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1499, str. 392–393.

Musliman, ki ni hinavec in zboli, s tem odplača grehe. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3083, 3086, 3087, str. 879–881

Če se na pogrebu muslimana moli 40 ali več dobrih muslimanskih moških, mu bodo grehi odpuščeni. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3164, opomba 2638, str. 900

Pitje vina

Pitje vina je prepovedano. Abu Dawud, zvezek 3, št. 3661–3672, str. 1041–1043

Če nekdo umre v pijanem stanju, v naslednjem življenju ne bo pil. Abu Dawud, zvezek 3, št. 3671, str. 1043

Če je nekaj opojno, je prepovedana že najmanjša količina. Abu Dawud, zvezek 3, št. 3673, str. 1043–1044; zvezek 3, št. 3679, str. 1045

Če musliman ne bo opustil vina, se z njim spopadi. Abu Dawud, zvezek 3, št. 3675, str. 1044

Vina se ne sme kupovati niti prodajati. Abu Dawud, zvezek 3, št. 3666, str. 1042

Mohamed je prepovedal prodajo ali uživanje vina, mesa mrtvih živali in prašičev. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3478–3484, str. 991–992

Laž

»Hunaid bin 'Abd al-Rahman je citiral besede svoje matere: »Prerok (naj bo mir z njim) je rekel: Tisti, ki je lagal, da bi poravnal stvari med dvema osebama, ni lagal. V različici Ahmada bin Muhameda in Musadde piše: »Lažnivec ni tisti, ki poravna stvari med ljudmi, govori dobro in širi dobro.« Abu Dawud, zvezek 3, št. 4902, str. 1370–1371

»Umm Kulthum, hči 'Uqbe, je rekla: Nisem slišala, da bi Allahov apostol (naj bo mir z njim) dovolil karkoli, kar ljudje lažno govorijo, razen v treh primerih. Allahov apostol (naj bo mir z njim) je rekel: »Za lažnivca ne štejem človeka, ki poravnava spore med ljudmi in izreče besedo, s katero namerava le poravnati stvari, niti človeka, ki nekaj reče v vojni, niti človeka, ki nekaj reče svoji ženi, in žene, ki nekaj reče svojemu možu.« Abu Dawud, zvezek 3, št. 4903, str. 1371.

Če kdo namerno pripiše laž Mohamedu, je njegovo bivališče pekel. Abu Dawud, zvezek 3, poglavje 1372, knjiga 19, št. 3643, str. 1036.

Proti koncu je Mohamed znal pisati

Mohameda so imenovali nepismenega. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 976, 977, str. 250. Vendar…

Mohamed je kasneje napisal oporoko za muslimana po imenu al-Harith al-Tamami. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5062, str. 1410, ali isti ali drug dokument za Bilaha bin Haritha al-Muzanija. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3056, str. 870

Abu Dawud, zvezek 2, št. 2993, str. 849, omenja dokument, ki ga je napisal Mohamed, prav tako pa tudi Abu Dawud, zvezek 2, št. 3021, str. 859–861

'Uthman in Koran

»Yazid al-Farisi je rekel: Slišal sem Ibn 'Abbasa reči: Vprašal sem 'Uthmana bin 'Affana: Kaj te je spodbudilo, da si vključil (suro) al-Bara’ah, ki spada med mi’in (sure) (ki vsebujejo sto verzov), in (suro) al-Anfal, ki spada med mathani (sure), v kategorijo al-Sab’u al-tiwal (prve dolge sure ali poglavja Korana), med njiju pa nisi vstavil besedila »V imenu Alaha, Usmiljenega, Milostnega«?« 'Uthman je odgovoril: Ko so bili verzi Korana razodeti Preroku (naj bo mir z njim), je poklical nekoga, naj jih zanj zapiše, in mu rekel: »Vstavi ta verz v suro, v kateri je omenjeno to in to;« in ko sta bila razodeta en ali dva verza, je rekel podobno. … Zato sem jih uvrstil v kategorijo al-sab’u al-tiwal (sedem dolgih sur) in mednje nisem vstavil besed »V imenu Alaha, Usmiljenega, Milostnega«.« Abu Dawud, 1. zvezek, knjiga 2, poglavje 276, št. 785, str. 201–202

Razlike v Koranu

Sura1:46 Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3383, str. 1116

Sura 18:76 Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3384, str. 1116

Sura 18:86 Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3385, str. 1116

Sura 24:35 Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3387, str. 1116

Sura 34:23 zaradi samoglasnikov in soglasnika. Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3392, str. 1117

Sura 39:59. Tu je uporabljen ženski zaimek za dušo, medtem ko znana branja vsebujejo moški zaimek. Abu Dawud, zvezek 3, št. 3979, opomba 3393, str. 1117

Sura 65:1 po Ibn 'Abbasu; Abu Dawud, zvezek 2, št. 2192, opomba 1520, str. 591–592

Sura 89:86 Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3399, str. 1118

Sura 89:25–26 Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3408, str. 1119

Sura12:23 zaradi samoglasnikov. Haita (prebivalci Kufe in Basre) ali Hita (prebivalci Medine in Sirije). Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3411, str. 1120

Sura 18:86 zaradi samoglasnikov. Hamiya z dolgim »a« za toplo vodo ali hami’ah, kar pomeni mošusovo [kalno?] vodo. Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3408, str. 1120

Sura2:58 Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3413, str. 1121

Razlika v suri 24:1 (manjkajoča ali dodatna črka »r«: »faradnaha« (in kar smo določili) v primerjavi z večinsko različico »farradnaha« (kar smo podrobno opisali)) – Abu Dawud, zvezek 3, opomba 3414, str. 1121

Zadnji del sure 73 je bil napisan 12 mesecev po prvem delu. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1337–1339, str. 352–353

Razveljavitev delov Korana

Sura 73:2–3 je razveljavljena s Suro 73:20. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1299, str. 343

Sura 2:184 je razveljavljena. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2308. Glej tudi isto delo, opomba 1636, str. 632.

Sura9:44 je razveljavljena s Suro 24:62. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2765, str. 776

A’išina starost ob poroki

»A’iša je rekla: Allahov apostol (naj bo mir z njim) se je z mano poročil, ko sem bila stara sedem let. Pripovedovalec Sulaiman je rekel: Ali šest let. Spolno je z menoj ravnal, ko sem bila stara devet let.« Abu Dawud, zvezek 2, št. 2116, str. 569

A’iša se je igrala z lutkami in drugimi dekleti. Ko je vstopil Mohamed, so druga dekleta odšla, ko pa je Mohamed odšel, so se vrnila. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4913, str. 1373

A’iša je rekla: »Nekoč sem se igrala z lutkami. Včasih je k meni vstopil Allahov apostol (naj bo mir z njim), ko so bila dekleta z mano. Ko je vstopil, so odšle, ko pa je odšel, so se vrnile.« Sunan Abu Dawud, zvezek 3, št. 4913, str. 1373. Pazljivo upoštevajte, da to NE pomeni, da je Mohamed imel spolni odnos z A’išo, medtem ko so njene prijateljice gledale. Namesto tega piše, da so se prijateljice igrale z njo, odšle, ko je prišel Mohamed, in se lahko vrnile, ko je odšel.

»A’iša je rekla: Allahov apostol (naj bo mir z njim) se je z menoj poročil, ko sem bila stara šest ali sedem let. Ko smo prišli v Medino, so prišle nekatere ženske. Po Bishrjevi različici: Umm Ruman je prišla k meni, ko sem se gugala. Odpeljale so me, me pripravile in okrasile. Nato so me odpeljali k Allahovemu apostolu (naj bo mir z njim), in začel je živeti z mano, ko sem bila stara devet let. Ona me je ustavila pri vratih, jaz pa sem se glasno zasmejala.« Abu Dawud, zvezek 3, št. 4915, str. 1374

»Abu Dawud je rekel: To pomeni: dobila sem menstruacijo in me so pripeljali v hišo, v kateri so bile nekatere ženske iz Ansar (Pomočnikov). Rekle so: »Z veliko srečo in blagoslovom.« Pripoved ene izmed njih je bila vključena v pripoved druge.«

»Zgoraj omenjeno pripoved je na podoben način posredoval tudi Abu Usama prek druge verige pripovedovalcev. Ta različica se glasi: ›Z srečo.‹ Ona (Umm Ruman) me je zaupala njim. Umile so mi glavo in me ponovno oblekle. Nihče ni prišel k meni nepričakovano, razen Allahovega apostola (naj bo mir z njim) dopoldne. Tako so me zaupale njemu.« Abu Dawud, zvezek 3, št. 5916 (tipkarska napaka, v resnici 4916), str. 1374

»A’išah je rekla: Ko smo prišli v Medino, so ženske prišle k meni, ko sem se igrala na gugalnici, in moji lasje so mi segali do ušes. Odpeljale so me, me pripravile in okrasile. Nato so me odpeljale k Allahovemu apostolu (naj bo mir z njim) in on je začel živeti z mano, ko sem bila stara devet let. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4917, str. 1374

»Zgoraj omenjeno pripoved je posredoval tudi Hišam bin Urva prek druge verige pripovedovalcev. Ta različica dodaja: Gugal sem se in imela sem svoje prijateljice. Odpeljale so me v hišo; tam so bile nekatere ženske iz Ansarja (Pomočnikov). Rekle so: »Z veliko srečo in blagoslovom.«« Abu Dawud, zvezek 3, št. 4918, str. 1374

(4919) 'A’išah je rekla: »Prišli smo v Medino in se nastanili pri Banu al-Harith bin al-Khazraj. Rekla je: »Prisegam pri Alahu, da sem se gugala med dvema datljevima palmama. Potem je prišla moja mama in me prisilila, da sem sestopila; lasje pa sem imela do ušes. Pripovedovalec je nato navedel preostanek pripovedi.« Sunan Abu Dawud, zvezek 3, št. 4915–4919, str. 1374.

Backgammon ni dovoljen. Abu Dawud, zvezek 3, št. 4920, str. 1375

Če se oseba umije več ali manj, kot bi morala, je storila narobe in prekršila zapoved. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 135, str. 33

Omenja se, da je obrezovanje žensk primerno. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 217, str. 53

Molitev

Allah ne sprejme molitve nikogar, ki je nečist. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 60, str. 14

Opravi obredno umivanje in se osredotoči na molitev, in »raj bo zagotovo njegov delež«. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 169, str. 41

Razprava o tem, kaj storiti, če med opravljanjem obrednega umivanja izpusti plin. Ali je treba obredno umivanje ponoviti, če to le občutimo, vonjamo ali slišimo? Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 177, str. 42

Opravo je treba ponoviti, če je nekdo zaužil kaj, kar je bilo pripravljeno na ognju. Kasneje je bila ta določba razveljavljena. Abu Dawud, 1. zvezek, opomba 91, str. 46

Med umivanjem in molitvijo ni dovoljeno prekrižati prstov ali jih škljocati. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 562 in opomba 246, str. 148

Prepletanje prstov med molitvijo »je molitev tistih, ki si zaslužijo Allahovo jezo«. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 988 in opomba 479, str. 253

Modernistični muslimani se motijo. V muslimanski družbi [danes] sta obvezna nošenje tančice in ločevanje žensk od moških. Abu Dawud, zvezek 1, opomba 506, str. 267

Citat dela sure 2:144. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1040, str. 268

Domnevno je deček šel med Mohamedom in drevesom, zato ga je Mohamed preklel in rekel, da ne bo več mogel hoditi, in deček je postal hrom. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 707, str. 182

Hanafiti pred poklonom ne dvignejo rok. Abu Dawud, zvezek 1, opomba 342, str. 193

Nesoglasje glede tega, ali naj bodo roke pred koleni ali obratno. Abu Dawud, 1. zvezek, 2. knjiga, št. 839–840 in opomba 383, str. 215

Molitev ne velja, če med poklonom ne drži hrbta ravno. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 854, str. 219

Če imam naredi napako, naj moški slavijo Alaha, ženske pa naj ploskajo z rokami. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 439, str. 237; zvezek 1, knjiga 2, št. 939–942, str. 239–240

Sinhronizirano z imamom pri »amen«. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 936, str. 238

Pravništvo

Med muslimanskimi šolami so potekali spori o tem, kako se obrišejo nogavice. Abu Dawud, zvezek 1, opomba 80, str. 36

Živim ne reci: »Mir bodi s teboj.« Raje reci: »Mir bodi z vami.« Abu Dawud, zvezek 3, št. 5190, str. 1437

Allahova pravila bi se spremenila zaradi vprašanj ljudi! »… Musliman, ki najbolj krši pravila med muslimani, je tisti, ki sprašuje o nečem, kar ni bilo prepovedano ljudem, in zaradi njegovega vprašanja je to razglašeno za prepovedano.« Abu Dawud, zvezek 3, št. 4593, str. 1295. Opomba 401 na isti strani pravi: »…Prerok (naj bo mir z njim) je prosil muslimane, naj ne postavljajo pogostih vprašanj, da ne bi prišlo do težav v islamskih naukih.«

Pretepanje žensk

Žena ima pravico, da je ne udarijo po obrazu. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2137, str. 574

Ne zmerjajte žene in je ne pretepajte po obrazu. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2138–2139, str. 574–575

Pretepanje žensk: »Iyas bin 'Abd Allah bin Abi Dhubab je poročal, da je Allahov apostol (naj bo mir z njim) rekel: Ne pretepajte Allahovih služabnic, toda ko je 'Umar prišel k Allahovemu apostolu (naj bo mir z njim) in rekel: Ženske so postale predrzne do svojih mož, je (Prerok) dal dovoljenje, da se jih pretepa. Nato je veliko žensk prišlo k družini Allahovega apostola (naj bo mir z njim) in se pritoževalo nad svojimi možmi. Zato je Allahov apostol (naj bo mir z njim) rekel: »Veliko žensk je prišlo k Mohamedovi družini in se pritoževalo nad svojimi možmi. Te niso najboljše med vami.« (1467)« Abu Dawud, zvezek 2, št. 2141, str. 575

»To kaže, da morajo žene ubogati svoje može. Če jih ne ubogajo ali postanejo predrzne do svojih mož, jih je treba poskušati popraviti s pridiganjem in vzgojo. Pretepanje je skrajni ukrep. Vendar je bolje, da se pretepanja izogibamo, kolikor je to mogoče.« Abu Dawud, zvezek 2, opomba 1467, str. 575.

»’Umar bin al-Khattab je poročal, da je Prerok (naj bo mir z njim) rekel: Moškega ne bodo vprašali, zakaj je pretepel svojo ženo. (1468)« Abu Dawud, zvezek 2, št. 2142, str. 575

»To pomeni, da si moški po najboljših močeh prizadeva popraviti svojo ženo, če pa mu to ne uspe, jo sme udariti kot skrajno sredstvo. Ta tradicija nikoli ne pomeni, da bi moral mož udariti svojo ženo brez utemeljenega razloga. Če jo udari, ne da bi ona kaj zagrešila, bo odgovoren in bo moral odgovarjati.« Abu Dawud, zvezek 2, opomba 1468, str. 375

Spolni odnosi z ujetnicami

Spolni odnosi z ujetnicami: »Abu Sa’id al-Khudri je rekel: Allahov apostol (naj bo mir z njim) je ob bitki pri Hunainu poslal vojaško odpravo v Awtas. Srečali so sovražnika in se z njim spopadli. Premagali so ga in zajeli ujetnike. Nekateri tovariši Allahovega apostola (naj bo mir z njim) so bili nenaklonjeni spolnim odnosom z ujetnicami v prisotnosti njihovih mož, ki so bili neverniki. Zato je Vzvišeni Allah poslal koranski verz: (Sura4:24 ) »In vse poročene ženske so vam prepovedane, razen tistih (ujetnic), ki jih imate v lasti.« To pomeni, da so zanje dovoljene, ko zaključijo svoje čakalno obdobje. (1479)« Abu Dawud, zvezek 2, št. 2150, str. 577

Salamahu so dali ujetnico, a ji še ni »odvezal oblačila«. Mohamed je žensko vzel Salamahu in jo dal Mekčanom kot odkupnino za muslimanske ujetnike. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2691, str. 749–750.

»Po razdelitvi vojnega plena lahko moški ima spolni odnos z sužnjo po preteku enega menstrualnega cikla, če ni noseča. Če je noseča, je treba počakati, dokler ne rodi otroka. To je stališče Malika, al-Šafi’ija in Abu Thawra. Abu Hanifa meni, da če sta bila mož in žena ujeti skupaj, njuna zakonska vez še vedno velja; ne bosta ločena. Po mnenju večine učenjakov bosta ločena. Al-Awza’i trdi, da bo njuna zakonska vez trajala, dokler bosta del vojnega plena. Če ju kupi moški, ju lahko loči, če želi, in z žensko sužnjo začne živeti skupaj po enem menstrualnem ciklu. (’Awn al-Ma’bud II.213)« Upoštevajte, da se je Mohamed poročil s Safijo takoj po bitki. Abu Dawud, zvezek 2, opomba 1479, str. 577–578.

Muslimanski bojevnik mora počakati, da se ženski menstrualni ciklus konča, preden z njo ima spolni odnos. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2153–2154, str. 578

'Amr bin Shu’aib je po besedah svojega očeta povedal, da je njegov dedek poročal, da je Prerok (naj bo mir z njim) rekel: »Če se kdo izmed vas poroči z žensko ali kupi sužnjo, naj reče: ›O Alahu, prosim Te za dobro v njej in v značaju, ki si ji ga dal; zatečem se k Tebi pred zlom v njej in v značaju, ki si ji ga dal.‹« Ko kupi kamelo, naj prime vrh njenega grba in reče nekaj podobnega.« Abu Dawud, zvezek 2, št. 2155, str. 579

Mustahil

Mustahil (tisti, ki se za kratek čas poroči z žensko izključno zato, da se lahko njen nekdanji mož ponovno poroči z njo) je preklet. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2071, str. 555

Ločena ženska se ne more ponovno poročiti z istim moškim, dokler ne sklenje zakonske zveze z nekom drugim. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2192, str. 592–593

Ženska se ne more ponovno poročiti z istim moškim, dokler ne sklenje zakonske zveze z drugim. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2302, str. 629

Zavese

Moški je skoraj ubil svojo ženo, ker je bila zunaj hiše brez tančice. Bila je zunaj zaradi kače. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5237–5238, str. 1448–1449

»…Alah ne sprejme molitve ženske, ki je dosegla puberteto, če ne nosi tančice.« Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 639, str. 168

Zakon, da mora ženska zakriti obraz, je vključen v zakon, da mora zakriti svoje intimne dele. Abu Dawud, zvezek 2, opomba 2749, str. 935

Začasna poroka

»Al-Zuhri je rekel: Bili smo z 'Umarjem b. 'Abd al-'Azizom. Tam smo razpravljali o začasnem zakonu. Mož po imenu Rabi’ b. Saburah je rekel: Pričujem, da mi je oče povedal, da ga je Allahov apostol (naj bo mir z njim) prepovedal med Poslovilnim romanjem (1399). (2068) Rabi’ b. Saburah je poročal na podlagi izjave svojega očeta: »Allahov apostol (naj bo mir z njim) je prepovedal začasno poroko z ženskami.« Opomba 1399 pravi: »Mut’ah (začasna poroka) je bila s strani Preroka (naj bo mir z njim) prepovedana šestkrat, in sicer v bitki pri Khaibaru, pri odkupni umri (’Umrat al-Qada), ob osvojitvi Meke, v bitki pri Awtasu, v bitki pri Tabuku in med Poslovilnim romanjem. Al-Thawri je dejal: »Pravilno je, da je bila začasna poroka dvakrat dovoljena in dvakrat prepovedana. Dovoljena je bila pred bitko pri Khaibaru, a prepovedana ob isti priložnosti. Ponovno je bila dovoljena ob osvojitvi Meke in prepovedana ob isti priložnosti. To je bilo v letu bitke pri Awtasu. Od takrat naprej je bila za vedno prepovedana. To je stališče vseh tovarišev in učenjakov. Nekateri tovariši so menili, da je zakonita, vendar so kasneje svoje mnenje umaknili. Trenutno stališče je, da je začasna poroka po mnenju vseh sunitov (ortodoksnih muslimanov) za vedno prepovedana.« [V nasprotju s tem pa nekateri hanbaliti kljub temu zagovarjajo mu’tah.]. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2067–2069 in opomba 1399, str. 554

Ženske v islamu

’Umar je svojemu sinu ’Abd Allahu ukazal, naj se loči od svoje žene, a ta je to zavrnil, ker jo je ljubil. Zato je ’Umar odšel k Mohamedu, ki mu je ukazal, naj se od nje loči. Abu Dawud, zvezek 3, št. 5119, str. 1422

Žena ne sme postiti več, kot je predpisano, niti ne sme nikomur dovoliti vstopa v svoj dom brez dovoljenja svojega moža. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2452, 2453, str. 677–678

Mohamed ni grajal moža, ki je pretepel svojo ženo, ker je molila in postila več, kot je bilo predpisano. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2453, str. 677–678

Črn pes ali ženska prekine molitev. Ali pa pes in ženska med menstruacijo prekinejo molitev. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 702, 703, str. 181

Molitev je prepovedana po popoldanski molitvi, razen kadar je sonce visoko na nebu. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 2, št. 1269, str. 335. Prepovedani časi za molitev so omenjeni tudi v Abu Dawudu, zvezek 1, knjiga 2, št. 1272–1273, str. 336

»’Abd Allah bin 'Umar je poročal, da je Allahov apostol (naj bo mir z njim) rekel: Nisem videl nikogar, ki bi bil bolj pomanjkljiv v razumu in veri kot vaše modre (ženske). Neka ženska je vprašala: »Kaj je pomanjkljivost v razumu in veri?« On je odgovoril: »Pomanjkljivost v razumu je pričevanje dveh žensk za enega moškega, pomanjkljivost v veri pa je, da ena izmed vas ne posti med ramadanom (ko ima menstruacijo) in se nekaj dni izogiba molitvi.« Abu Dawud, zvezek 3, št. 4662, str. 1312. Opomba 4082 na isti strani pravi: »To kaže, da so ženske pomanjkljive v veri. Iz tega Abu Dawud sklepa, da se vera povečuje in zmanjšuje.«

Ženska med menstruacijo ne sme ostati v mošeji. (Morda pa lahko vanjo vstopi le za kratek čas.) Abu Dawud, zvezek 1, opomba 113, str. 57

Ženska med menstruacijo ne sme recitirati Korana. Abu Dawud, zvezek 1, opomba 111, str. 56

Ženske niso morale nadoknaditi molitev, ki so jih izpustile med menstruacijo. Abu Dawud, 1. zvezek, knjiga 1, št. 262–265, str. 65–66

Prekinjanje spolnega odnosa (spolna praksa) ni dovoljeno, počnite vse s sužnjami in ujetnicami. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2166–2168, str. 582

»On [Mohamed] je odgovoril: ›Skrivajte svoje intimne dele, razen pred svojo ženo in tistimi, ki jih ima vaša desna roka (sužnje).‹« Abu Dawud, zvezek 3, št. 4006, str. 1123. Ni treba, da so poročeni s sužnjami.

Abu Dawud, zvezek 3, št. 4443–4445, str. 1244, kaže, da je spolni odnos s sužnjo, ki je v tvoji lasti, dopusten, medtem ko bo moški bičan, če bo imel spolni odnos s sužnjo svoje žene.

Urin deklic je treba temeljito izprati; pri dečkih pa ga je treba le popršiti. Abu Dawud, zvezek 1, knjiga 1, št. 374–379, str. 97–98

Ženska ne sme podariti darila iz skupnega premoženja z možem. Abu Dawud, zvezek 2, št. 3539, str. 1006. To na splošno velja zato, ker ženski primanjkuje modrosti in razuma. Abu Dawud, zvezek 2, opomba na str. 1006

»’A’išah je rekla: Habiba, hči Sahla, je bila žena Thabita bin Qaisa bin Šimmasa. On jo je pretepel in ji poškodoval del telesa. Zato je po jutranji molitvi prišla k Preroku (naj bo mir z njim) in se mu pritožila nad svojim možem. Prerok (naj bo mir z njim) je poklical Thabita bin Qaisa in mu rekel: Vzemi del njenega premoženja in se loči od nje. On je vprašal: »Ali je to prav, Allahov apostol?« On je rekel: »Da.« On je rekel: »Dal sem ji dva vrta min kot doto in sta že v njeni lasti.« Prerok (naj bo mir z njim) je rekel: »Vzemi ju in se loči od nje.« Upoštevaj, da je moški dobil nazaj svoja vrta, potem ko je pretepel svojo ženo in ji poškodoval del telesa. Abu Dawud, zvezek 2, št. 2220, str. 600

Muslimanski pravni strokovnjaki se ne strinjajo glede obrezovanja deklic. Abu Dawud, zvezek 3, opomba 4257, str. 1451

Viri

Sunan Abu Dawud: angleški prevod s pojasnjevalnimi opombami prof. Ahmada Hasana. Sh. Muhammad Ashraf Publishers, Booksellers & Exporters: Lahore – Pakistan. 1984)

Delni spletni seznam hadithov Abu Dawuda je na voljo na:

http://cwis.usc.edu/dept/MSA/fundamentals/hadithsunnah/abudawud/

Sveti Koran: angleški prevod pomenov in komentarjev. Prevedel 'Abdullah Yusuf 'Ali. Revidiral in uredil Predsedstvo za islamske raziskave, IFTA, poziv in vodstvo. Tiskarski kompleks Kralja Fahda za Sveti Koran. (brez datuma)

Al-Bukhari Sahih Al-Bukhari. (prevedel Muhammad Muhsin Khan, izdalo al Maktabat Al Salafiat Al Madinato Al Monawart. (brez datuma) (9 zvezkov)

Sahih Muslim, avtor Imam Muslim. Prevedeno v angleščino: 'Abdul Hamid Siddiqi. Mednarodna islamska založba. (brez datuma)

Študijska biblija NIV: Nova mednarodna različica. Zondervan Bible Publishers. 1985.

Sveto pismo, Berean Standard Bible (BSB), Bible Hub in Berean.Bible. 2016–2025. Javna domena. https://berean.bible

Za več informacij pišite na www.MuslimHope.com