Različica iz aprila 2013
Le malo ljudi pozna druze, skrivnostno, 1000 let staro vero v Libanonu. Imenujejo se tudi Druse, Duruz, Duroz in vera Tawhid; danes jih je približno 750.000–800.000, predvsem v Siriji, Libanonu in Izraelu. Druzi se imenujejo Muwahhidun (unitarci). Čeprav verjamejo, da je bil Mohamed božji poslanec, jih ni mogoče šteti za muslimane, prav tako pa jih ni mogoče šteti za jude ali kristjane. Da bi razumeli njihov izvor, se moramo vrniti v čas egipčanskih fatimidskih kalifov.
Dinastija fatimidskih kalifov
Po prvih nekaj kalifih (iz dinastije Umajadov) so pokvarjeni Abasidi muslimanskemu svetu dokazali, da moč pokvari. Nekateri bi morda menili, da bi kalifat vendarle moral preiti na Mohamedove potomce. Abasidom so nasledili Fatimidi, ki so vladali iz Severne Afrike, kasneje pa so se preselili v Egipt. Ime so dobili po Fatimi, hčerki Mohameda in njegove prve žene Khadije. Čeprav je Abd al-Rahman ponudil 100 kamel, naloženih z oblačili, in 10.000 dinarjev, da bi se poročil s Fatimo, in je Uthman ponudil enako, jo je Mohamed poročil z revnim moškim, Alijem bin Abi/Abu Talibom. Pobožni šiitski muslimani so verjeli v številne legende o Fatimi. Po njih so, ko je bila Khadija noseča, Kurajši niso hoteli pomagati, zato so na pomoč prišle štiri ženske iz nebes: Sara, žena Abrahama, Asija, Marija in Safira, domnevna žena Mojzesa. Fatima naj bi domnevno nikoli nima menstruacije, rodila pa naj bi skozi levo stegno, medtem ko je Marija rodila Jezusa skozi desno stegno. Fatima je postala hurija v nebesih. Vsi muslimani v nebesih bodo imeli toliko hurij za žene, kolikor si bodo želeli, razen Alija, ki ne bo imel nobene druge žene razen Fatime. Nekateri vidijo podobnost med čaščenjem Fatime in rimskokatoliškim čaščenjem Device Marije. Fatima je bila med dvanajstimi šiiti imenovana »mati svojega očeta« (Enciklopedija islama, zvezek 2, str. 845–846), morda kot prerokba, da se bo dvanajsti imam imenoval Mohamed.
Fatima bo ob vstajenju prva, ki bo vstopila v raj za Mohamedom. To navaja tudi sunitski hadith Bukhari, zvezek 4, knjiga 56, poglavje 24, št. 819–820, str. 527. Gabriel bo njenega kamela pripeljal do Alahovega prestola. Tam bo sestopila in prosila Alaha, naj izreče pravico tistim, ki so krivi za smrt njenih sinov Hasana in Husayna/Husaina. Fatima bo vse svoje privržence pripeljala v raj, in tako kot katoličani molijo k Mariji, nekateri ismailiti molijo k Fatimi.
Kot stranska opomba: v katoliški veri obstaja tudi prikazovanje, imenovano »Marija iz Fatime«, vendar to nima nobene zveze s tem.
Tukaj so vsi fatimidski kalifi
1. Al-Mahdi 'Obaidallah/’Ubaydullah, kalif 297 A.H./909 n. št. – 322 A.H./3. 4. 933/934. V drugem poskusu je osvojil abasidski Egipt v letih 919–920 n. št. Trdil je, da je Mahdi.
2. Al-Ka’im biamr Allah (Abu’l-Kasim), umrl leta 334 A.H., 18. 5. 945
3. Mansur (Abu Tahir Isma’il), umrl 19. 3. 952.
4. Mu’izz lidin Allah (Abu Tamim Ma’ad), 952–976. Ob začetku vladanja je bil star 22 let
5. Kalif al-’Aziz, 976–996 n. št., osvojil Sirijo
6. Al-Hakim bi’amr Illahi, 996–1021 n. št.
7. al-Zahir, kalif v letih 1021–1036 n. št.
8. al-Mustansir, 1036–1094 n. št., šibko vladanje.
9. al-Musta’li, kalif v letih 1094–1101 n. št.
10. al-Amr, 1101–1130 n. št.
11. al-Hafiz, 1130–1140 n. št.
12. al-Zafr, 1149–1154 n. št.
13. al-Fa’iz 1154–1160 n. št.
14. Al-’Adid, zadnji fatimidski kalif (1160–1171 n. št.), ki sta ga odstavila Saladin in abasidska vojska.
Al-Hakim
Al-Hakim bin-Amr Allah se je rodil leta 985 n. št. in postal šesti fatimidski kalif, ko je bil star 11 let (996 n. št.). Al-Hakim je bil zloglasen zaradi svoje krutosti, liberalnosti, tiranije in skrivnostnega izginotja, ko se je februarja leta 1021 n. št. sam sprehajal. Bil je glavni preganjalec kristjanov in Judov, čeprav je bila njegova mati kristjanka iz Rusije. Mnogi ga imajo za norega ismailitskega šiita. Po drugi strani pa ga drugi občudujejo.
Nekdo je nekoč rekel, da ima vsaka slaba stvar dobro utemeljitev. Po podatkih iz »Enciklopedije verskega znanja« (str. 277–278) so verjeli, da »so bila njegova dejanja, čeprav so se včasih zdela kruta, nerazumljiva, njihov ustvarjalni simbolizem pa je poznal le Hamza kot imam«.
Slavni matematik Alhazen (umrl leta 1038) je trdil, da lahko izumi napravo za uravnavanje poplav reke Nil. Hakim (umrl leta 1021) ga je povabil v Egipt, da bi to storil. Ko je Alhazen prispel in videl, da je to nemogoče, se je pretvarjal, da je nor, vse do Hakimove smrti.
Časovni pregled preganjanja Hakima
1003 Porušil cerkev in na tem mestu zgradil mošejo Rashid
1004 Kristjane in Jude je prisilil, da so nosili črne pasove in turban
1005 al-Hakim je bil šiit in je izrekel prekletstva proti prvim kalifom in spremljevalcem preroka ter zahteval, da se ta vklesajo na mošeje.
1007 Preklical je odredbo o vklesanju teh besedil na mošeje. Najprej je prepovedal, nato pa omilil zakone proti vinu, bordelom, sužnjam-pevkam, glasbilom, pevcem in glasbenikom.
Ženskam je prepovedal hoditi na prosto. Al-Hakim je čevljarjem prepovedal izdelovati čevlje za ženske. (Saj itak ne bi smele hoditi na prosto.)
V nekem trenutku je al-Hakim spodbujal svoje privržence, vključno s tem, da so ga častili kot vidnega Boga. Druška vera je poimenovana po enem od teh privržencev, Ismailu al-Daraziju / ad- u Daraziju. Kasnejša druška teologija pravi, da je bilo deset inkarnacij Boga, al-Hakim pa je bil zadnja, kot navaja The Encyclopedia of Missions, zvezek 1, str. 341 (Funk and Wagnalls 1891).
Prepovedal je določeno zelenjavo, ker je verjel, da jo imajo radi Abu Bakr, A’isha in Mu’awiya.
Prepovedal je uživanje školjk in rib brez lusk. Prepovedal je igranje šaha (kot uči Sahih Muslim) in odredil, da se vse pse pokolje.
Al-Hakim je zažgal celotno judovsko četrt v Kairu.
Mesto al-Fustat je zažgal, potem ko so ljudje razširili izjavo, da je zapustil islam, ker je razglasil, da je božanski. Al-Hakim se je domnevno zabaval z opazovanjem, kako mesto gori.
1007 Prepovedal je procesijo na cvetno nedeljo v Jeruzalemu
1008 Zaplenil je premoženje cerkva in samostanov v Egiptu
1009 Prisilil je kristjane in Jude, da so nosili križe in zvončke. Uničil je dve cerkvi v Kairu, eno v Damasku, ter oskrunil njihova pokopališča. Mučil je krščanske uradnike.
1009/1010 Uničil cerkev Svetega groba v Jeruzalemu (to si bodo zapomnili prihodnji križarji). Prepovedal je praznovanje praznika Gospodovega razodetja v Kairu in uničil krščanske samostane.
1010 Kristjanom je prepovedal uporabo vina pri Gospodovi večerji.
1011–1012 Al-Hakim je šel mimo mesnice, zagrabil mesarski sekir in ubil enega od pomočnikov.
1011–1012 Prepovedal je razstavljanje križev.
1012–1013 Kristjani ne smejo jahati konja. Uničil je cerkve in samostane, prizanesel pa je le samostanu na Sinaju.
1012–1013 Podložnike je prisilil, da so se mu klanjali in ga imenovali »naš Gospod«.
1013 Nekateri kristjani, ki so se domnevno spreobrnili v islam, so v svojih domovih še vedno praznovali Gospodovo večerjo. Ko je to izvedel, jim je to dopustil. Izdal je odloke v korist kristjanov ter obnovil samostan, številne cerkve in njihovo premoženje. Nekaterim kristjanom, ki so se spreobrnili v islam, je dovolil, da se vrnejo h krščanstvu.
Al-Hakim je prepovedal tudi nekatere muslimanske molitve. Ženskam je prepovedal jokati na pogrebih, saj jim je Mohamed zapovedal, naj ne jokajo.
Leta 1021 je al-Hakim neke noči v februarju odšel na sprehod na hrib in izginil brez sledu. Hamza je dejal, da se bo vrnil. (To je podobno veri v ponovni prihod 12. imama.)
V »Perennial Dictionary of World Religions« (str. 230) je zapisano, da je bila al-Hakimova želja, da bi ga častili kot Boga, ključni dejavnik pri oslabitvi fatimidskega dinastičnega rodu.
Hamza, al-Muqtana in druzska sveta pisma
Od takrat druzi častijo al-Hakima kot vidnega Boga. Al-Hakimov vezir, Hamza bin 'Ali ibn Ahmad, perzijski mistik, je pomagal zagotoviti, da se al-Hakima časti kot vrhovnega Enega, ki je ustvaril prvo kozmično načelo. V druzskem mišljenju je Hamza prvo od Božjih bitij. Druzski koledar se začne leta 1016/1017 n. št. (408 po hidžri), ko je Hamza v mošeji v Kairu javno razglasil, da je al-Hakim vidni Bog.
Druško sveto pismo, imenovano Rasahl/Rasa’il al-Hikma („Pisma modrosti“), je v glavnem zapisal al-Muqtana (kosmična imanenca). Vsebuje tudi druga pisma al-Hakima, Hamze in drugih.
Odkar je al-Muqtana izginil, druzi niso več »vera, ki pridobiva nove vernike«.
V druzskem katekizmu vprašanje št. 44 pravi, da so se alaviti ločili od druzov, ker niso častili al-Hakima, ampak so namesto njega častili 'Alija.
Hamzini sedem stebrov druzske vere
1. (Resnica v besedah) Govori resnico drugim druzom. Vendar je lažanje nevernikom, da bi branil sebe ali skupnost, sprejemljivo. Menijo, da je v redu, če se muslimanom zdijo muslimani, kristjanom pa kristjani, ter da govorijo laži o tem, v kaj verjamejo.
2. (Pozornost) Branite drug drugega (tudi s silo) ter si medsebojno pomagajte in podpirajte se
3. Popolna odpoved vsem prejšnjim veram, vključno z islamom, ki ni druzovski.
4. Popolna ločitev od nevernikov.
5. Priznajte al-Hakima kot edinega vidnega Boga. (To vključuje tudi priznanje drugih prejšnjih manifestacij Boga)
6. Popolna vdaja, zadovoljstvo s tem, kar stori Bog
7. Popolna poslušnost, podrejanje Božjim ukazom ali ukazom njegovih zastopnikov do al-Hakimovega povratka.
Druga druzska prepričanja
Al-Hakim je osrednja točka druzske vere. Imenujejo ga al-wahda, manifestacija božanske enotnosti. Podobno kot nekateri ismailiti tudi druzi verjamejo, da je bilo veliko (morda 70) inkarnacij Boga. Pravi Jezus je bil inkarnacija kozmične inteligence, Mohamed pa ne. Al-Hakim je bil zadnja inkarnacija Boga.
Kozmične vloge: Podobno kot ismailiti verjamejo v pet kozmičnih načel (hudud). Druzi verjamejo, da je pet ljudi prevzelo te vloge.
Vlogo »Akl« (pravi Adam / kozmična inteligenca) je prevzel Hamza ibn Ali
Nafs al-Kulliyya (univerzalna duša / kozmično jastvo) je prevzel Isma’il ibn Muhammad al-Tamimi.
Kalima (beseda / kozmične izjave) je prevzel Muhammad ibn Wahb al-Qurashi
Sabiq (desno krilo / predhodnik / kozmični precedens) je prevzel Salam ibn 'Abd al-Wahhab
Vlogo Tali (levo krilo / naslednik / kozmična neizogibnost) je prevzel Baha’ al-Din al-Muqtana.
Poleg tega so bili še dais (misijonarji), ma’dhuni (pridigarji), mukasiri (prepričevalci) in ostali pravi verniki.
Obstajalo je tudi pet lažnih kozmičnih načel, ki jih je ustvaril al-Hakim za zlobno stran vesolja. Al-Hakim pa jih bo v zadnjih dneh opustil.
Muslimanski prazniki: Praznujejo večino muslimanskih praznikov, vendar ne upoštevajo ramadana in ne odhajajo na romanje hadž v Meko.
Materialni svet je »ogledalo« ali izžarevanje Božanske inteligence.
Vse prejšnje religije niso napačne, so le »vzorci« prave vere in jih je treba razlagati alegorično. Tako Evangelij kot Koran sta bila navdihnjena od Boga, vendar se jima ne sledi več. Druzi
Poroka: Verjamejo tudi, da morata biti mož in žena v zakonu enakopravna.
Khidr/Khider (Zeleni). Podobno kot sufiji poudarjajo al-Khidra. Imajo domnevno svetišče, posvečeno Khidru. Al-Khidr je omenjen v Bukhariju, 1. zvezek, knjiga 3, poglavje 44, št. 124, str. 90–93, kot nekdo, ki ga je obiskal Mojzes in ki je vedel stvari o Bogu, ki jih Mojzes ni vedel. Nek druz mi je povedal, da verjamejo, da je to Janez Krstnik (Nafs al-Kulliyya, Univerzalna duša).
Jezus in Sveti Duh sta ista oseba, kot navaja
http://ismaili.net/~heritage/mirrors/7_other_drouz/drouz.html. Tam je tudi navedeno, da druzi trdijo, da izhajajo iz izgubljenih izraelskih plemen. Prav tako piše, da druzi za preroke štejejo tudi Sokratesa, Platona in Aristotela.
Reinkarnacija: Verjamejo, da se ljudje reinkarnirajo, dokler ne dosežejo popolnosti in se povzdignejo k zvezdam. To je v nekaterih vidikih podobno alavitskemu nauku. Za razliko od hinduizma druzi verjamejo, da se moški reinkarnirajo le kot moški, enako velja za ženske.
Verjamejo, da obstaja še ena skrivna druzska skupnost na Kitajskem.
Konec časov: Ko bo preganjanje druzov doseglo vrhunec, se bo al-Hakim vrnil skupaj s Hamzo in al-Muqtano, ki sta izginila leta 1033 n. št. Al-Hakim bo osvojil svet, skrivna druzska skupnost, ki naj bi danes živela na Kitajskem, pa se bo ponovno združila s tistimi v Siriji. Osvojili bodo Meko, nato Jeruzalem, in ves svet bo sprejel druzsko vero.
Prakse: Verjamejo, da morajo tako moški kot ženske sodelovati pri vsakodnevnih molitvah. (Hadisi sunitskega islama pravijo, da se morajo ženske vzdržati, ko imajo menstruacijo.) Druzi se vzdržujejo poživil, tobaka in vina. Verjamejo, da sta kraja in maščevanje napačna.
Prikrivanje: Podobno kot sekte ghulat v muslimanskem svetu verjamejo, da je treba lagati o tem, da so druzi, kadar je to potrebno zaradi varnosti. Poleg tega jim je dovoljeno navzven slediti prevladujoči veri, svojo vero pa prakticirati skrivaj. Zato se druzi v tujini lahko predstavljajo kot sirski kristjani ali sunitski muslimani.
Verski obredi potekajo v četrtek zvečer, ko se začne njihov dan počitka (The Perennial Dictionary of World Religions, str. 230; Encyclopaedia Britannica, str. 684).
Posvečenci/neposvečenci: Od 15. stoletja imajo druzi, podobno kot alaviti, notranjo skupino posvečencev (»Uqqal«/»Aql«, kar pomeni »pametni«/»modreci«) in večino preostalih vernikov (»Juhhal«/»Jahil«, kar pomeni »nevedni«). »Jahil« skrbijo za materialne potrebe posvečenih. Encyclopaedia Britannica ocenjuje, da je posvečenih približno 15 %.
Moški posvečenci običajno nosijo črno obleko pod belim pasom. Na glavi nosijo rdeč fez z belim obročem okoli njega.
Ženske morajo nositi tančice, običajno črne, ter rdeče copate. Dejansko se mnoge druške ženske ne odkrijejo niti v prisotnosti žensk, ki niso druške. Poligamija ni dovoljena, ločitev pa lahko sprožijo tako ženske kot moški. Pri verskih obredih se pridružijo moškim, čeprav jih ločuje polprosojna črna tančica. Ženske v preteklosti niso smele nositi svile, brokata, zlata ali srebra, danes pa to običajno počnejo.
Zakonodaja: Na splošno druzi pogosto sledijo hanafitskemu muslimanskemu pravnemu sistemu. Hanafiti so najbolj razširjena sunitska šola.
Stara in nova druzska verovanja: Enciklopedija islama (E.J. Brill 1965), 2. zvezek, str. 633, navaja, da je v dolgem obdobju druzske zgodovine velika večina obsežne hierarhične ureditve izginila, v času Abd Allaha al-Tanukhija (umrl leta 885 A.H., 1480 n. št.) pa je prevladal nov sistem gnostične kozmologije in ciklične svete zgodovine. Razdelitev druzov na modrece in nevedne je obstajala že v tem času.
Napačne informacije: Ker so ljudje o druzih vedeli le malo, se je o njih širilo veliko napačnih trditev.
Trdili so, da izhajajo iz križarja po imenu grof Dreux.
Domnevno so častili podobo teleta. Enciklopedija Britannica (1972), zvezek 7, str. 711, navaja: »morda podoba teleta, katere povezava je oddaljena in njena vloga nejasna.« Vendar pa dodaja, da nekateri druzi njen obstoj odločno zanikajo.
Druzi naj bi imeli nemoralne podobe, podobne nekaterim hindujskim sektam, a tudi to ni res.
Nadaljnja zgodovina druzov
Leta 1300 n. št. je Maliku 'l-Ashraf, mameluški sultan Egipta, premagal druze in jih prisilil, da so se vsaj navidezno podredili sunitskemu islamu.
Leta 1516 n. št. je družina Maan iz vrst druzov podprla Turka Selima Groznega v njegovem boju proti Mamelukom.
Na vrhuncu pod Fakru’d-dinom Maanom II. so druzi pod turško oblastjo nadzorovali Antiohijo, Palmiro, Bejrut, Sidon, Latakijo in Tripoli. Dvakrat se je neuspešno uprl Turkom.
Med njimi je bilo veliko državljanskih vojn; leta 1711 so druzi iz klana Šehab pri Ein/Ain Dara premagali Turke in druge druze.
V Libanonu so bile pogoste državljanske vojne. Druzi so leta 1840 v Hasbeyi in4/30/1845 izvedli pokol nad kristjani. Druzi in muslimani so se združili in7/9/1860 v Damasku pobili 2.500 maronitov. Francoske sile so nato zasedle Libanon. Druzi so se leta 1930 borili proti Egipčanom, leta 1852 proti Turkom, leta 1896 pa so jih Turki porazili. Druzi iz Turshuna so se leta 1906 poskušali uprti Turkom.
Med prvo svetovno vojno so pomagali Lawrenceu in Britancem v boju proti Turkom. Ko Francozi niso upoštevali njihovih potreb, so se druzi uprli Francozom v letu7/25/1925 , leta 1927 pa so bili dokončno poraženi. Za več informacij glej Prvo enciklopedijo islama, zvezek 2 (E.J. Brill), str. 1075–1076.
Podobnosti, a globoke razlike
Druzi so zanimivi v tem, da spoštujejo Mohameda kot preroka in verjamejo, da je Koran poslal Bog, vendar se njihova vera močno razlikuje od tega, kar uči Koran. Verjamejo, da njihova vera prevlada nad »resnico«, ki jo je Bog podal v Koranu.
Tako kot muslimani tudi druzi spoštujejo Jezusa kot preroka in verjamejo, da je Sveto pismo podaril Bog, vendar se prepričanja tako druzov kot muslimanov močno razlikujejo od tega, kar uči Sveto pismo. V nekaterih pogledih so druzi bližje Svetemu pismu kot muslimani; verjamejo namreč, da je Jezus manifestacija Boga. Vendar pa so v drugih vidikih bližje muslimani, na primer s tem, da ne častijo al-Hakima, ne verjamejo v druge manifestacije Boga in ne verjamejo v reinkarnacijo. Tako druzi kot muslimani verjamejo, da njihovi ustanovitelji in njihova sveta pisma prevladujejo nad resnico Svetega pisma. Očitno jih dejstvo, da je njihova »resnica« v nasprotju s temeljnim sporočilom Novega testamenta, ne skrbi.
Ali je resnica pomembna?
Druzi so izjemni, ker se že skoraj tisoč let držijo svoje tradicije, kljub vojnam in preganjanjem. Duh, ki stoji za al-Hakimom, bi moral biti zelo ponosen. Če menite, da je zvestoba vedno dobra vrlina, potem so druzi, alaviti v islamskem svetu, thuggeji in khondi v hinduističnem svetu ter ljudje, ki so umrli v Jim Jonesovem Ljudskem templju v krščanskem svetu, vsi najbolj vrlinski ljudje.
Ne, napačno usmerjena zvestoba ni vrlina. Napačno usmerjena zvestoba je v resnici nezvestoba in izdaja tistega, čemur bi morala biti zvestoba namenjena.
Biblija verzi v zvezi z druzi
»Jaz, GOSPOD, se ne spreminjam.« (Malaki 3:6a, Bereanska biblija)
»Jezus Kristus je isti včeraj, danes in na veke.« (Hebrejcem 13:8, Bereanska biblija)
»Bojim se pa, da vas, tako kot je kača s svojo zvijačnostjo zavedla Evo, ne bi tudi vaše misli odvrnile od vaše preproste in čiste predanosti Kristusu. Kajti če pride kdo in oznanja drugega Jezusa, kot smo ga mi oznanjali, ali če sprejmete drugega duha, kot ste ga prejeli, ali drugo evangelij, kot ste ga sprejeli, to zelo zlahka prenašate.« (2 Korinčanom 11:3–4, Bereanska biblija)
»Presenečen sem, kako hitro se odvračate od Tistega, ki vas je poklical po milosti Kristusa, in se obračate k drugemu evangeliju – ki sploh ni evangelij. Očitno vas nekateri vznemirjajo in poskušajo izkrivljati Kristusov evangelij. Toda četudi bi mi ali angel iz nebes pridigali evangelij, ki je v nasprotju s tistim, ki smo vam ga pridigali, naj bo preklet! Kakor smo že prej rekli, tako pravim tudi zdaj: Če vam kdo pridiguje evangelij, ki je v nasprotju s tistim, ki ste ga prejeli, naj bo preklet!“ (Galatčanom 1,6–9, Bereanska biblija)
Druzi v Severni Ameriki imajo angleško spletno stran na naslovu www.Druze.com.
Viri
Encyclopaedia Britannica. (1958) zvezek 7.
Encyclopaedia Britannica (1972), zvezek 7, str. 711.
Enciklopedija islama vsebuje številne članke o druzih. Obstaja več izdaj Enciklopedije islama, ki jih je vse izdal E.J. Brill.
Prva Enciklopedija islama
Enciklopedija islama, uredniki B. Lewis, Ch. Pellat in J. Schacht. (1965)
Enciklopedija islama, nova izdaja. (1995)
Douglass, J.D. (glavni urednik) Enciklopedija verskega znanja, 2. izdaja. Baker Book House. 1991.
Crim, Keith, Roger A. Bullard in Larry D. Shinn (uredniki): »The Perennial Dictionary of World Religions«. Harper & Row. 1981. (830 strani)
http://ismaili.net/~heritage/mirrors/236_druz/win19b.html
avtor: Steven M. Morrison, PhD.