Mnogi ljudje, vključno z nekaterimi neosveščenimi kristjani in muslimani, vam bodo povedali, da muslimani in kristjani častijo istega Boga. A kdaj ste nazadnje slišali, da bi musliman častil Jezusa? Že od samih začetkov so kristjani, ki so raje trpeli mučne smrti, kot da bi častili kogar koli drugega razen Pravega Boga, pridigali o čaščenju Jezusa. Kako ironično, da so raje umrli, kot da bi se pregrešili z malikovanjem, pa so vendarle ves čas malikovali. Nešteto muslimanov, pogumnih v boju, ki so skozi stoletja bojovali in umirali, ker je Mohamed rekel, naj vodijo džihad proti krščanskim narodom in »drugim« politeistom. Kako ironično bi bilo, če bi se v imenu čaščenja Boga tako dolgo borili za zaprtje svetišč za tiste, ki častijo Boga.
Satan mora biti zavedel eno od skupin. Ali je Jezus Bog in so bili muslimani hudobno zavedeni, tako da so v boju umirali po nepotrebnem. Ali pa Jezus ni Bog in so bili kristjani hudobno zavedeni, ko so bili zaradi svoje vere ubiti, celo s strani muslimanov, in to zaman. Se strinjate, da mora biti ena od teh trditev v osnovi napačna?
Če se je Bog dejansko razodel, bodisi skozi ohranjena Jezusova učenja bodisi skozi ohranjena Mohamedova učenja, kako bi lahko objektivna oseba ugotovila, katero je resnično? Ta članek predlaga en način, vendar vam moram najprej priznati tri stvari.
Tri priznanja
1) Jezus v zgodnjem delu svojega zemeljskega delovanja ni trdil, da je Bog. Predstavljajte si neznanega učitelja, ki se pojavi sredi monoteističnih Judov in brez dokazov ali pojasnil izreče to trditev. Ne, šele kasneje v svojem delovanju je Jezus dejansko rekel, da je Bog.
2) Ni dovolj le pokazati, da je Jezus trdil, da je Bog. Sicer bi ljudje ta naziv lahko razlagali na različne načine. Namesto tega moramo pokazati tudi, da je bil Bog v smislu, da je sprejemal čaščenje, da je trdil, da je enak v časti kot Bog Oče, in da je bil eno z Bogom Očetom, v nasprotju z ločenim ali manj pomembnim bogom.
3) Ker večina muslimanov dvomi o zanesljivosti evangelijskega zapisa Jezusovih besed, so za oblikovanje »neizpodbitnega« dokaza pomembni potrditveni dokazi zgodnjih Jezusovih privržencev in celo izjave nekrščanskih virov o kristjanih.
Janez 1:1 zelo preprosto pravi, da je Jezus Božja Beseda in da je Jezus Bog. A poglejmo, kaj je rekel sam Jezus.
Jezusove lastne besede, da je Bog
Jezus sam je v Janezu 8:58 rekel, da je Bog. Jezus je odgovoril: »Preden se je rodil Abraham, jaz sem!« Beseda »Jaz sem« je bilo božansko ime Boga, ki se je v Stari zavezi uporabljalo neštetokrat. Ta beseda »YHWH« v hebrejščini je pojasnjena kot »osebno ime« Boga v 2. Mojzesovi knjigi 3:14–15, 20:5; Izaiju 42:8; 44:6; to osebno ime Boga je muslimanom izgubljeno. Judje so Jezusovo sporočilo bodisi pravilno razumeli, ko so pobrali kamne, da bi ga kamenjali, bodisi so ga narobe razumeli. Jezus bi lahko rekel: »Tu gre za napako, narobe me razumete. Ne trdim, da sem Bog, kot pravite.« Vendar ni nobenega zapisa, da bi Jezus kdaj koli rekel, da gre za napako. Nasprotno, imamo zapise apostolov in njihovih učencev, ki ponavljajo, da je Jezus Bog.
Judje so se neposredno odzvali na Jezusovo trditev v Janezu 10,33: »'Ne kamenjamo te zaradi kakšnega dobrega dela,' so odgovorili, 'temveč zaradi bogokletja, ker ti, ki si le človek, razglašaš, da si Bog.'«
Jezus jim je odgovoril, da
1) Ker Sveto pismo v Psalmu 82,6–7 imenuje nebosveta bitja »bogovi«, koliko bolj primerno je imenovati Tistega, ki je edinstveno izbran kot Božji Sin, Bog.
2) Tudi če ne boste verjeli zgolj Jezusovim besedam, vsaj upoštevajte čudeže, da boste razumeli, da je Oče v Jezusu in Jezus v Očetu.
Ob drugih priložnostih so pismouki in farizeji hoteli Jezusa kamenjati, ker je trdil, da je Bog. Zdaj si predstavljajte pobožnega človeka, ki ga večkrat obtožujejo hudega zločina, ki ga ni storil. Predstavljajte si, da mu je nekajkrat komaj uspelo pobegniti, vendar vsakič ni nikoli zanikal, da je zločin storil. Si lahko to predstavljate? – Jaz ne. A prav to nekateri kritiki menijo, da je Jezus storil v primeru zločina bogokletja, ko je trdil, da je Bog.
Negativna trditev: Jezus je o farizejih rekel: »Če ne verjamete, da sem jaz Tisti, boste umrli v svojih grehih.« Janez 8,24b.
Pozitivna potrditev Tomaža: Učenec Tomaž je v Janezu 20:28 Jezusa imenoval Bog. Tomaž je šel celo še dlje. Janez20:28 dejansko pravi, da je Tomaž rekel Jezusu: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus je odgovoril Tomažu: »Ker si me videl, si veroval; blagor tistim, ki niso videli, pa so vendarle verovali.« Jezus nima niti kančka očitka do Tomaža. Dejansko je edina vsaj malo negativna stvar, ki jo je Jezus rekel, da so tisti, ki Jezusa niso videli osebno in verujejo (v to o Jezusu), bolj blagoslovljeni kot tisti, ki so Jezusa videli in verujejo v to. Zdaj pa bodisi
a) je bil Tomaž v zmoti in je grešil, ko je Jezusa imenoval Bog, in morda je Jezus grešil, ker je to sprejel in Tomaža ni okaral, ali
b) Jezus je imel prav, ko je potrdil, kar je rekel Tomaž.
Se strinjate, da velja eno od naslednjega: da sta imela oba prav ali da sta se Tomaž in Jezus oba motila?
Jezus bi v Mateju 13:41 poslal svoje angele, ki so Božji angeli (Luka 12:8–9;15:10 ).
Jezus je rekel, da bo sodil svet (Matej 24:31–46, 25:31–3; Janez 5:21–22, 27). Vendar je pravzaprav Bog tisti, ki prihaja, da bi sodil svet (Psalm 50:1–6; Joel3:12 ; 5. Mojzesova knjiga 32:35).
Na Jezusovem sojenju zaradi bogokletja pred Sanhedrinom bi ga lahko izpustili. Jezus bi moral le reči: »Nisem Bog, ljudje se motijo, ko menijo, da sem Bog.« Vendar Jezus tega ni nikoli rekel in sojenje se je nadaljevalo.
»Vse, kar pripada Očetu, je moje.« Janez 16,15a. Zdaj je lahko razumeti, če nekdo reče: »Vse, kar pripada meni, dam Bogu«, toda Jezus pravi: »Vse, kar pripada Očetu, je moje.« Nikoli nisem slišal nikogar pojasniti, kako bi to lahko bila resnična izjava, če Jezus ni Bog.
Nekdo, ki ni kristjan, bi se morda spraševal, ali so bili ti verzi dodani šele veliko kasneje. Vendar pa je starodavni biblijski rokopis, imenovan papirus Bodmer II (125–175 n. št.), ohranil Janez 1:1–6:11; 6:35b–14:26; 14:29–30; 15:2–26; 16:2–4, 6–7; 16:10–20:20; 20:22–23; 20:25–21:9; 21:12, 17.
Jezus je sprejel čaščenje
Jezus sam je rekel Satanu, da se ne sme častiti in služiti nikomur razen Bogu (Matej4:10 in Luka 4:8). Vendar…
Je Jezus sprejel čaščenje. Čaščiti je treba le Boga, Jezus pa je s tem pokazal, da je sam Bog. V Janezu9:38 , ko je Jezus drugič spregovoril z (nekdanjim) slepcem, ga je vprašal: »Veruješ v Sina človeka?« Mož je vprašal, kdo je. Jezus je rekel: »Si ga že videl. On je tisti, ki govori s teboj.« Nato je človek rekel: »Gospod, verjamem!« in ga je častil. Jezus ga je pohvalil za njegovo vero in kritiziral Jude, ki niso verjeli. Upoštevajte tudi, da Jezus ni vprašal, ali človek verjame v Boga; Jezus je človeka vprašal, ali verjame v Božjega Sina.
Jezus je sprejel poklon od gobavca (Matej 8,2)
Ženske pri grobu so častile Jezusa in se mu prijele za noge (Matej 28:9)
Bog je poslal modre, da so častili Jezusa (Matej 2:2). Tudi danes ga modri častijo.
Jezusovi učenci so ga, potem ko je hodil po vodi, častili v Mateju 14:33. Noben od učencev ni nikoli slišal, da bi Jezus rekel, da je to narobe.
Ko je Jezus vstal od mrtvih, so ga učenci častili v Luku 24:52 in Mateju 28:17.
Nasprotno pa je Božji angel v Razodetju 19:10 in 22:8–9 nikomur ne dovolil, da bi ga (angela) častil. Podobno sta tudi Pavel in Barnaba v Apostolskih delih 14:11–16 zavrnila, da bi ju častili.
Ali je Jezus grešil, ko je sprejel čaščenje, ali pa je ravnal pravilno.
Jezus je dokazal, da je Bog
Jezus je imel oblast nad demoni in rekel je, da njegovi čudeži govorijo zanj (Janez10:25 ). Stara zaveza je prerokovala o Jezusu. Jezus je tudi rekel, da nihče ne pride k Očetu razen skozi njega (Janez 14:6;6:45 ; ~8:24 ). Vendar bi se mnogi muslimani lahko strinjali s temi stvarmi o Jezusu, ne da bi to dokazovalo, da je Jezus Bog.
Jezus se je izenačil z Bogom
a) Jezus je rekel, da moramo častiti Sina tako, kot častimo Očeta. Janez 5:23
b) Prošnja za molitev v Jezusovem imenu. Janez 14:13–14; 15:7
c) Oče in Jezus imata vse v skupni lasti. Janez16:15 ;17:10 .
d) Na zemlji je Oče prebival v Jezusu. Janez10:38 ;14:10 –11.
e) Na zemlji je bil Jezus v Očetu. Janez10:38 ;14:11
f) Če resnično poznaš Jezusa, potem poznaš Očeta in si videl Očeta. Janez 14:7–9
Jezus je rekel: »Jaz in Oče sva eno« v Janezu10:30 .
Jezus je imel oblast, saj je rekel: »Slišali ste, da je bilo rečeno … Jaz pa vam pravim« (Matej5:21 –22, 78–78)
Jezus lahko zadovolji naše potrebe na način, ki ga zmore le Bog. »Če je kdo žejen, naj pride k meni in pije« (Janez7:37 ). Glej tudi Janez 4:14.
Jezus nam je dal svoj mir; v Janezu 14:27 ni rekel »Očetov mir«.
V Janezu6:35 je Jezus rekel, da je kruh življenja.
Jezus nam je rekel: »Verujte tudi v mene.« (Jn 14,1b). Ali verujete v Jezusa? Glej tudi Jn 11,25.
Jezus je v Mateju 11:28 rekel, naj vsi, ki so utrujeni in obremenjeni, pridejo k Njemu. Ta ponudba velja še danes, zato pridite k Jezusu.
Papirus Bodmer 14/15, imenovan tudi p75, je bil napisan med letoma 175 in 225 n. št. Vsebuje večino evangelijev po Luku in Janezu. Natančneje vsebuje Luka 3:18–22; 3:33–4:2; 4:34–5:10; 5:37–6:4; 6:10–7:32; 7:35–39, 41–43; 7:46–9:2; 9:4–17:15; 17:19–18:18; 22:4–24:53. Vsebuje tudi Janez 1:1–11:45;11:48 –57; 12:3–13:1; 13:8–9; 14:8–29; 15:7–8.
Jezus je odpustil grehe proti Bogu
Samo Bog lahko odpusti grehe, in ker je Jezus odpustil grehe proti Bogu, je s tem pokazal, da je Bog, kot je zapisano v Mateju 9:2–6; Marku 2:5–12 in Luku 5:20–23. Jezus je najprej rekel paralitiku: »Sin, tvoji grehi so odpuščeni.« Pismouki so rekli, da Jezus govori bogokletno, ker nihče razen samega Boga ne more odpustiti grehov. Jezus ni nasprotoval njihovi izjavi. Zastavil je le vprašanje: »Zakaj gojite zle misli v svojih srcih? Kaj je lažje: reči: ›Tvoji grehi so odpuščeni‹, ali reči: ›Vstani in hodi‹? Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe« – je rekel paralitiku: »Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov.« In takoj je paralitik vstal in to storil!
Jezus je storil eno od dveh stvari:
a) pokazal, da je Bog, s tem ko je dokazal svojo moč,
b) jih namerno zavedel, da so verjeli, da je Bog, čeprav ni bil.
Vprašanje za nas je: ker je Jezus tako učil, ali zaupamo Jezusu, da mu bomo sledili tja, kamor nas vodi, ali ne?
Nekdo bi morda sklenil, da je Jezus morda le razglasil Božje odpuščanje, namesto da bi na lastno pooblastilo odpuščal grehe proti Bogu. Vendar pa je treba opozoriti, da je Jezus rekel: »Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe.« Torej je Jezus povedal, da je prav on tisti, ki ima to oblast; ni le razglasil odpuščanja.
V Luku 7,48–50 je Jezus tudi ženi, ki mu je mazilila noge, rekel: »Tvoji grehi so odpuščeni.« Tisti, ki so sedeli z njim, so rekli: »Kdo je ta, da celo odpušča grehe?«
Opazite, kaj so »storili«, da so dobili odpuščanje. Niso se dovoljkrat umili, niso molili dovolj molitev, niso plačali dovolj denarja niti prečkali dovolj žgočih puščav. Vse, kar so storili, je bilo, da so prišli k Jezusu, in On jim je prostovoljno podaril odpuščanje.
Preostanek Novega testamenta
Evangeliji in preostali del Novega testamenta kažejo, da so Jezusovi učenci bili poučeni, da je Jezus Bog.
a) Jezus in Oče imata isto naravo (Filipanci 2:5).
b) Oba sta upravičeno častena (Hebrejcem 1,6).
c) Oba se upravičeno imenujeta Bog (Janez 1:1; Heb 1:8,9).
d) Oba sta predmet molitev (Apostolska dela7:59 –60).
e) Vse na svetu je bilo ustvarjeno skozi Kristusa (Janez 1:3, 10; Kološanom1:16 ).
f) Vse se ohranja skozi Kristusa (Kolosanci1:17 ).
g) Polnost božanstva je v Jezusu (Kolosanci1:19 ).
h) Jezus je imenovan Bog v 2 Kor 11:3 in Titu 2:13.
i) Častijo ga v nebesih v Razodetju 5:8–9.
Pogosta imena v obeh testamentih
Izaija7:14 pravi, da se bo rodil nekdo, imenovan Emanuel, kar pomeni »Bog z nami«. Psalm 110:1 pravi: »Gospod pravi mojemu Gospodu…«. Kdo je ta Gospod, o katerem je bilo prerokovano približno 1.000 let pred Jezusom? Mimogrede, to je eden najbolj citiranih verzov Stare zaveze v Novi zavezi. To je nerešljiva uganka tako za muslimane kot za Jude. Jezus je odgovoril na to uganko, rekoč, da se nanaša nanj.
Musliman bi se morda spraševal, ali so bili ti deli dodani kasneje. Vendar pa ne le sure 5:46–48 (3:48 ) kažejo, da je bil Jezus poučen o Tori in da je potrdil Božjo besedo, ampak tudi Mrtvomorski zvitki vsebujejo številne kopije Stare zaveze iz Jezusovega časa.
Tudi Stara zaveza je imela veliko imen za Boga, Novo zaveza pa je ta imena uporabila za Jezusa.
| Božji naziv | Oče | Jezus |
|---|---|---|
| Stvarnik | Prva Mojzesova knjiga 1:1; Izaija 42:5 | Janez 1:1–3; Hebrejcem 1:8, 10; Kolosancem 1:16 |
| Ženin | Izaija 62:5; Jeremija 2:2 | Mt 25,1; Jn 3,29; Raz 21,2 |
| Prvi in zadnji | Izaija 44:6; 43:10f | Rev 1:17; 2:8; 22:12–13 |
| Vsako koleno se bo poklonilo… | Izaija 45:22–23 | Filipanci 2:10–11 |
| Odpuščevalec grehov | Ps 130:4; Jer 31:34 | Apostolska dela5:31 ;13:38 ; Kol 3:13 |
| Dajalec kruha | 2. Mojzesova knjiga 16:4–15 | Jn 6:35,40-51; 53-58 |
| Dajalec življenja | 1 Mz 1:30; 5 Mz 32:39; 1 Sam 2:6 | Janez 5:21,25,29; 6:63; 10:10 |
| Dajalec žive vode | Jeremija 2:13; Izaija 55:1 | Janez 4:10 |
| Bog | Izaija 10:20–21; 43:10; Ps 89:2–6 | Janez 20:28; Titu 2:13 |
| Zdravnik | 2. Mojzesova knjiga 15:26; Psalm 103:3 | Marko 5:30; Apostolska dela 9:34; Mt4:23 ; 9:35 |
| Sveti | Izaija 41:16; 43:15; Habakuk 1:12 | Janez 6:69 |
| Mož | Oz 2:16; Iz 50:2; Jer 3:1,14 | Ef 5:28–33; Rim 7:4 |
| Sodnik živih in mrtvih | Iza 33:22; Ps 50:4,6 | 2 Tim 4:1; Jn 5:22,27 |
| Sodni stol | Rim 6:5; 14:10 | 2 Kor 5,10 |
| Kralj | Ps 5,2; 1 Sam 12,12; Mal 1,4 | Mt 27,11; Mr 15,2; Jn 18,37–38 |
| Življenje | Peta Mojzesova knjiga 30:32 | Mk 12:10; Jn 14:6; 1 Jn 1:1–2;5:11 –12 |
| Svetloba | Ps 27:1; Mihej 7:8 | Janez 1:9; 8:12 |
| Gospod | Psalm 110:1; Marko 12:36 | Mt 12:8; Mk 12:36; Jn 13:13; Jak 2:1 |
| Gospod gospodov | 5. Mojzesova knjiga 10:17 | Rev 17:14; 19:16 |
| Mogočni Bog | Jozue 22:22; Job 9:19 | Izaija 9:6 |
| Verjeti je treba v | Ps 78:21–22, 32; Izaija 43:10 | Janez 6:29-30;8:24 ;11:25 ; 14:1,6 |
| Naša upanje | Psalm 33:20,22; 130:7 | 1 Timotej 1:1; Rimljanom 15:12 |
| Nas očisti | Psalm 51:10; Izaija 1:18,25 | Titu 2:14; 1 Janezovo pismo 1:7 |
| Oživlja mrtve | Izaija 26:9; Ozej 13:14; Job3:13 –17;19:26 –27 | Jn5:21 ;11:38 -44 |
| Nas odkupi | Jeremija 31:11 | Mt 20:28; Marko 10:45; 1 Tim 2:6; Heb 9:15 |
| Odrešenik | Ps 130:7; Oz 13:14; Iz 44:6 | Gal 4:5; Tit 2:13–14; Raz 5:9 |
| Pravični | Psalm 11:7; Izaija 24:16 | 1 Jn 2,1 |
| Skalnata podlaga, kamen | Ps 1:2; 18:2,31; 95:1; Izaija 44:8 | 1 Kor 10:4; 1 Pet 2:6–8 |
| Vladar s žezlom/palico | Psalm 45:6 | Razodetje 19:15; Hebrejcem 1:8 |
| Odrešenik | Izaija 43:4,11; Izaija 45:21 | Titu 1:3–4; 1 Jn 4:14,42; Apostolska dela 4:10 |
| Pastir | Ps 23:1; Izaija 40:11 | Janez 10:11; 1 Pet 5:4; Heb 13:20 |
| Vladar in Gospod | 1 Mz 15,2.8; Amos 1,8; Ob 1 | Jud 4 |
| Nosilec meča | Psalm 17:13 | Razodetje 19:15 |
| Vreden hvale in časti | Psalm 18:3; 108:3–5 | Razodetje 5:13b; Janez 5:23 |
Kaj so učili drugi Jezusovi učenci
Poleg zgodnjih novozaveških rokopisov imamo še eno pričevanje o Jezusovem učenju, in sicer spise zgodnje cerkve. 33 zgodnjih krščanskih učencev pred letom 325 n. št. je zapisalo, da je bil Jezus Bog. Tukaj je nekaj izmed njih.
Ignacij (umrl leta 107 ali 116 n. št.) je pogosto pisal o Kristusu kot o Bogu. Na primer, v 1. poglavju svojega pisma Efežanom je pisal o »Božji krvi«.
Pismo Diognetu (okoli leta 130 n. št.), učencu apostolov (100. poglavje v njegovem Pismu Diognetu, 7. poglavje), govori o Kristusu, poslanem kot kralju, Bogu, človeku in odrešeniku.
Justin Mučenik (okoli 135–165 n. št.) »Beseda modrosti, ki je sam ta Bog, rojen od Očeta vseh stvari, …« Dialog s Trifonom, poglavje 61. Glej poglavja 55, 56, 59, 62–64, 66, 74–78.
Melit iz Sardisa (umrl leta 180 n. št.) je o križanju dejal, da je »Bog umorjen«.
Teofil, škof Antiohije (168–181/188 n. št.): »Saj nas božansko pismo samo uči, da je Adam rekel, da je slišal glas. A kaj drugega je ta glas kot Božja Beseda, ki je tudi Njegov Sin?« Pismo Autoliku 2:22
Irenej (182–188 n. št.) je v delu Proti herezijam 3:19:2 zapisal: »Jezus je sam po sebi, … Bog in Gospod, …«
Tertulijan (200–220/240 n. št.) »Beseda je torej vedno v Očetu, kakor pravi: ›Jaz sem v Očetu‹; in je vedno z Bogom, kakor je zapisano: ›In Beseda je bila pri Bogu‹; ter ni nikoli ločena od Očeta niti ni drugačna od Očeta, saj ›jaz in Oče sva eno‹.« Proti Prakseju, poglavje 8
Hipolit (225–235/6 n. št.) je v delu Proti hereziji Noeta omenil »Božjega Sina, ki je, čeprav je Bog, postal človek«.
Kiprian iz Kartagine (246–258 n. št.) v »Traktatu« 9.6, str. 485, omenja »Jezusa Kristusa, našega Boga in Gospoda«.
Škof Nemesianus iz Thubunae omenja, da je »naš Gospod Jezus Kristus govoril s svojim božanskim glasom« – Sedmi kartaginski koncil (258 n. št.), str. 566
Teognost iz Aleksandrije (260 n. št.): »Kakor sonce ostaja isto in se ne zmanjša zaradi žarkov, ki se iz njega izlivajo, tako tudi bistvo Očeta ni doživelo nobene spremembe, ko je imelo Sina kot svojo podobo.« Sedem knjig »Hypotyposes« ali »Outlines«, poglavje 1, str. 155.
Gregor Taumaturg (240–265 n. št.) imenuje Jezusa »Bog Beseda« v »Govoru in hvalnici, naslovljeni na Origena«, argument 4, str. 24.
Dionizij Aleksandrijski (246–265 n. št.) omenja Sina kot sijaj večne Luči in da »je tudi On sam popolnoma večni«. Sin »sobiva z Njim, saj, ker obstaja brez začetka in je vedno rojen, vedno sije pred Njim.« Pismo 4 – Dioniziju, škofu Rima, poglavje 4, str. 92. Prav tako »je Kristus istega bistva kot Bog«. Ibid., poglavje 6, str. 92
Dionizij Rimski (259–269 n. št.) je posvetil celo delo (1 1/5 strani) temu, kako je Kristus, Beseda, združen s Svetim Duhom in Bogom Očetom. »Kajti bistveno je, da je Božja Beseda združena z Bogom vsega in da Sveti Duh prebiva in biva v Bogu; in tako naj bi se Božja Trojica zmanjšala in zbrala v eno, kot v neko glavo – to je v vsemogočnega Boga vsega.« Proti sabelijancem, str. 365–365
Dokaz celo s strani nekrščanskih virov, da so kristjani učili, da je Jezus Bog
Tudi sovražniki krščanstva pričajo, da so kristjani častili Jezusa kot Boga.
Plinij Mlajši (guverner in preganjalec kristjanov leta 112 n. št.) »[Kristjani] so se navadno zbirali na določen dan še pred zoro, ko so v izmeničnih verzih peli hvalnico Kristusu, kot da bi bil bog, in se zavezali s slovesno prisego, da ne bodo storili nobenih hudobnih dejanj…«
Lucian (satirik iz 2. stoletja): »Kristjani, kot veste, še danes častijo človeka – tisto ugledno osebnost, ki je uvedla njihove nove obrede in je bila zaradi tega križana… Vidite, te zablodele kreature…« (Smrt Peregrina 11)
To je pomembno, ker uradno rimsko poizvedbo navaja, da so kristjani Kristusa častili kot Boga že leta 112 n. št. Zato musliman ne more točno trditi, da je bilo častjenje Jezusa kot Boga »zmota«, uvedena po letu 112 n. št. Mimogrede, apostol Janez je knjigo Janezovo napisal okoli leta 90 n. št. in je še nekaj časa živel po tem. Prvi fragment Janezovega evangelija, ki ga imamo danes in ki omenja Kristusa kot kralja (neislamski izraz), je fragment Johna Rylandsa iz let 117–138 n. št.
Zaključek
Zgodnji svetopisemski rokopisi kažejo, pisma Kristusovih privržencev in celo nasprotnikov pa potrjujejo, da je Jezus učil, da je Bog, dokazoval, da je Bog, in sprejemal čaščenje. Dokazi segajo od okoli leta 112 n. št. vse do Mohameda, ko je Aisha poročala, da so Mohameda poučevali evangelije v arabščini (Bukhari, zvezek 4:605; Sahih Muslim 1:301, str. 98). Jezus je bil poučen o evangeliju v skladu s Suro 3:48, kristjani pa so ljudstvo evangelija v Suri 5:46.
Za več informacij pišite na www.MuslimHope.com
(Citati iz Svetega pisma so iz BSB).